Karierno vprašanje: Zaposleni me opravljajo. Nerodno mi je, pa sploh ne vem, za kaj gre. Kako naj se rešim tega?

Govorice na delovnem mestu naredijo ogromno škode. Brez vsakršnega občutka odgovornosti in krivde prek njih ljudje ranijo, se izživljajo, zgražajo in se naslajajo obenem. Zastrupljajo odnose, rušijo zaupanje in (ne)hote prizadenejo dobro ime in dostojanstvo posameznika. Zato najpogostejša nasveta »počakati, da mine« oziroma »ignorirati, pa se bodo opravljivci naveličali« nista najbolj učinkovita. Kajti govorice bodo učinkovale s svojimi uničujočimi posledicami, četudi jih poskušamo odmisliti ali se od njih ograditi.

Predstavljajte si, da se vrnete z dopusta, med sodelavci pa se širijo govorice, da ste bili v resnici odsotni, ker ste se pijani zaleteli v domačo škarpo in ste potem potrebovali dober teden, da pridete k sebi. Morda vam nihče nič ne bo rekel in tudi vi ne boste storili ničesar, pa vendar se vse spremeni. V očeh obrekovalcev boste še leta pijani kot čep, kar bo vplivalo na zaupanje med vami. Opravljanja se moramo zato lotiti kot plevela, torej takoj, temeljito, dosledno, z vsemi sredstvi in vsakič znova, sicer bo ušlo izpod nadzora in preraslo tisto, kar je dobrega in zdravega v kolektivu.

Vsebinskih možnosti, da nas govorice postavijo v neprijetno luč, je neskončno in so omejene le s človeško domišljijo in hudobijo. Kajti tudi če imajo govorice korenine v dejanskem dogodku, bodo pretirane do neslutenih razsežnosti. Prav zato nas bodo te zlobne čenče vsakič znova zadele v središče naše ranljivosti. Vendar pa bodo imele moč nad nami le, dokler se jim bomo prizadeto umikali oz. nanje odgovarjali z obtoževanjem in jezo. Nikar. H govoricam moramo pristopiti strateško, z razmislekom in nanje posvetiti z dovolj močno lučjo, da lahko vsi skupaj vidimo in razumemo njihove posledice.


O tem, kako zelo neprimerne so te zastrupljevalke zaupanja, odnosov, zdravja, delovnega okolja in prihodnosti, se moramo odkrito pogovarjati in biti za zgled, ko gre za opravljanje drugih.
 

Ne opravljamo. Ne doma, ne v službi. Nikjer.

– Ne sodelujemo pri nastanku govoric. Ne razpravljamo o drugih ljudeh v njihovi odsotnosti.

– Ne širimo govoric. Sodelavca, o katerem teče zlobna beseda, pa opozorimo takoj, saj mora vedeti, kaj se dogaja, da bo lahko reagiral.

– Na zlobne govorice, ki krožijo o nas, se odzovemo hitro, pogumno, dosledno, na tistem mestu, kjer se širijo, in v obsegu, kakršen je doseg govoric. Če so govorice dosegle eno pisarno, se pogovorimo znotraj nje. Če se širijo po celotni organizaciji, bo zadevo treba urejati na tej ravni, ob pomoči vodstva, ki se, upajmo, strinja, da vsi skupaj potrebujemo varno okolje zaupanja in spoštovanja, kjer ni prostora za zlobne čenče, ki uničujejo ugled, zaupanje, varnost in dostojanstvo. Če je obrekovanje doseglo splet ali medije, se odzovemo tudi tam.

– Če se delovno okolje hrani z govoricami na naš račun, vodstvu in sodelavcem pa za naša opozorila ni mar, je čas, da si poiščemo bolj zdravo in spodbudno delovno okolje.