Kdor pred tabo obrekuje, te bo obrekoval

FOTO Shutterstock

Na inštitutu za medicino dela na podlagi raziskav ocenjujejo, da lahko v Sloveniji v številnih primerih govorimo o sovražnem delovnem okolju.

Ko je predavatelj na mednarodni konferenci o voditeljih prihodnosti več kot 500 direktorjem, kadrovikom in drugim zbranim postavil vprašanje, ali bi radi delali v okolju, kjer ne bi bilo govoric, je roke dvignilo največ tri četrtine udeležencev. Kaj takega je za mnoge nova ideja, je komentiral.

Kot je pojasnila Tanja Urdih Lazar, vodja Oddelka za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana, v raziskavah o razširjenosti trpinčenja na delovnem mestu sicer niso posebej spraševali o tako imenovanem toksičnem delovnem okolju. A je najmanj dve tretjini anketirancev, ki so bili izpostavljeni trpinčenju, to usodo delilo z več sodelavci ali celo z večino zaposlenih v delovni skupini ali organizacijski enoti. »To lahko kaže na sovražno oziroma toksično delovno okolje, ki trpinčenja ne prepoznava in preprečuje, temveč negativna vedenja tolerira ali jih celo spodbuja. V teh okoljih navadno prevladujeta strah in nezaupanje, tudi sovražnost. Posameznik ne ve, komu lahko zaupa, kaj lahko izreče na glas, med sodelavci se oblikujejo različni tabori. Za sovražna delovna okolja so značilni izključevanje, pretiran nadzor, neokusno norčevanje iz sodelavcev, tako v povezavi z izpolnjevanjem delovnih nalog kot tudi z osebnimi okoliščinami, širjenje govoric in tako naprej,« je poudarila Tanja Urdih Lazar ter pojasnila, da se takšno okolje pogosteje oblikuje v organizacijah z bolj avtoritarnim vodenjem, šibkim internim komuniciranjem, nejasnimi zahtevami in pričakovanji o delu in delovnih nalogah, kjer je slaba organizacija dela ter v strogo hierarhičnih sistemih.
 

Od nespečnosti do kapi
 

Če so zaposleni dalj časa žrtve sovražnega okolja, tudi organizem ne more več normalno delovati, pojavijo se lahko povišan krvni tlak, angina pektoris, srčna ali možganska kap, težave s prebavnim sistemom in hormonske motnje.
Zaposleni, ki postanejo žrtve, se na začetku poskušajo nekoliko umikati iz delovnega okolja, pogosto za krajši čas odhajajo na bolniški dopust. Kot posledica dela v takem okolju se pri nekaterih sčasoma pojavijo zdravstvene težave, ki se začnejo z nespečnostjo, preutrujenostjo, potrtostjo, izgubo volje do dela, težavami s koncentracijo in spominom, nemirom, razdražljivostjo, strahom, tesnobo ... Ni tako redko, da se razvijejo tudi resne psihične motnje, kot so prilagoditvena motnja, posttravmatska stresna motnja, depresivna motnja. »Če takšno stresno doživljanje traja dalj časa, tudi organizem ne zmore več doseči normalnega delovanja, pojavijo se bolezenske spremembe na organih, od srčnožilnih bolezni, kot na primer povišan krvni tlak, angina pektoris, srčna ali možganska kap, do težav s prebavnim sistemom in hormonskih motenj,« je Tanja Urdih Lazar naštela posledice nezdravega okolja in dodala, da te bolezni navadno zahtevajo daljše okrevanje in daljše bolniške odsotnosti. V Sloveniji ena odsotnost z dela zaradi srčnožilnih bolezni v povprečju traja malo manj kot 40 dni, zaradi duševnih in vedenjskih motenj pa približno 45 dni.

image
Pogumni so vidni, zato so pogosteje tarče opravljanja nevidnih strahopetcev. Pogumni ustvarjajo, strahopetni rušijo. Pogum je lastnost zavzetih, strah nezavzetih. Pogumni s svojimi dejanji ustvarjajo zaupanje, strahopetni dvome. Za prve nam je mar, druge je treba izolirati. FOTO Shutterstock
Na inštitutu za medicino dela, prometa in športa so preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu vključili v program promocije zdravja Čili za delo, kar pomeni, da predstavnike podjetij, zadolžene za promocijo varstva in zdravja pri delu, izobražujejo tudi o tem. »Ukrepi organizacije, ki želi preprečevati sovražno delovno okolje, morajo biti usmerjeni v organizacijo dela, vodenje, interno komuniciranje ter sprotno reševanje konfliktov in prijav trpinčenja. Predvsem vodje lahko zelo veliko storijo za oblikovanje spoštljivega in sodelovalnega vzdušja, v katerem ni prostora za negativna vedenja, seveda pa mora za to organizacija postaviti temelje z jasno politiko, ki jo navadno tudi zapiše v obliki internega akta. Žal se ti akti pogosto osredotočajo izključno na postopke reševanja prijav trpinčenja in premalo na to, kakšno vedenje in kakšne odnose organizacija pričakuje in spodbuja,« je poudarila Tanja Urdih Lazar.

Več iz rubrike