Erasmusovci uspešnejši v poklicu

Maja je števec, ki beleži število oseb, sodelujočih v tem in podobnih mednarodnih programih EU, pokazal že deset milijonov udeležencev, ob še izdatnejši podpori evropskih sredstev pa bo priložnosti za mobilnost še veliko več.

V Sloveniji vsako leto počrpamo praktično ves denar, ki nam je na voljo na tej postavki, pravi Petra Bevek iz nacionalne agencije programa Erasmus plus (Cmepius). Tako je od leta 2007 do lani v programu sodelovalo že 51.069 oseb iz skoraj tisoč organizacij, porabljenih je bilo 127,2 milijona evrov. Skoraj 20.000 udeležencev je bilo iz visokošolskega izobraževanja, več kot 13.400 iz poklicnega in 15.300 iz preostalega šolskega ter predšolskega izobraževanja. V evropskem proračunu za prihodnje leto je za Erasmus plus namenjenih 2,8 milijarde evrov, s čemer se bo skupna vrednost projekta v obdobju 2014–2020 povečala na 14,7 milijarde evrov. Ta denar vsako leto omogoča vključitev v katerega od projektov 300.000 mladim in 9000 učiteljem. V Sloveniji bo letos v izobraževanju ali usposabljanju približno 2400 dijakov in učiteljev osnovnih in srednjih šol ter vzgojiteljev v vrtcih.

Sposobnejši za delo v mednarodnem okolju

V rezultatih prej omenjene študije lahko razberemo odgovor na vprašanje, zakaj Evropska komisija za naslednje finančno obdobje (2021–27) predlaga podvojitev sredstev v evropskem proračunu za Erasmus plus. 30 milijard evrov bi pomenilo vključitev 12 milijonov ljudi, saj se zavzema za več mobilnosti skupin (na primer razredov), da bi bila učna izkušnja v tujini dostopnejša tudi mladim iz prikrajšanih okolij. Udeleženci programa pridobijo kompetence, kot so prilagodljivost ter sposobnost sodelovanja z drugimi, izboljšanje znanja tujega jezika in digitalnih spretnosti, komunikacijske sposobnosti, samozavest, spretnosti, povezane z reševanjem problemov, poznavanje drugih držav in razumevanje različnih kultur. So bolje pripravljeni na trg dela in, kot potrjujejo delodajalci, imajo bolj razvite sposobnosti za delo v mednarodnem okolju, bolj razvite ustrezne mehke in tudi strokovne spretnosti. Kot je pokazala raziskava, je pet let po koncu študija stopnja brezposlenosti v skupini mladih, ki so bili na izmenjavi, za 23 odstotkov nižja kot med tistimi, ki te izkušnje nimajo. Eno od treh podjetij posamezniku, ki v okviru mobilnosti pri njih opravlja delovno prakso, ponudi zaposlitev.

Učitelji, ki sodelujejo v programu mobilnosti, so bolj samoiniciativni, samostojnejši in samozavestnejši pri delu, bolj so motivirani za sodelovanje in odprti do sinergij, bolje razumejo družbene, jezikovne in kulturne raznolikosti, bolj znajo tuje jezike in imajo višjo raven digitalnih kompetenc. Sami in s tem tudi šole, v katerih so zaposleni, se pri pedagoškem delu pogosteje povezujejo s podjetji in se bolj odzivajo na njihove potrebe, v pouk vnašajo inovativne metode, ki so jih spoznali v tujini, pogosteje uporabljajo digitalna orodja in so tudi bolj usposobljeni.

Veliko zanimanje dijakov, želijo si še več študentov

»Evropska sredstva za program mobilnosti Erasmus smo v Sloveniji do zdaj zelo uspešno črpali. Če bo predlog Evropske komisije za podvojitev denarja v ta namen v prihodnjem finančnem obdobju sprejet, se bodo odprle še dodatne priložnosti za študij v tujini, profesionalni razvoj s pomočjo izobraževanj, spremljanje na delovnem mestu (ang. job shadowing) ali poučevanje v tujini,« je poudarila Petra Bevek in nakazala, da v vseh državah članicah zdaj razmišljajo o tem, kako za mobilnost motivirati še več študentov.

»Generacije se manjšajo, pri določenem delu mladih so ovira finance, ugotavljamo pa tudi, da so na splošno študentje zaradi digitalne globalne povezanosti manj fizično premični, kot so bili v preteklosti,« je naštela Petra Bevek in dodala, da je pa pri dijakih zanimanje za programe mobilnosti zelo veliko. Vključujejo se šole, kjer imajo obvezno prakso. »Šole najprej pripravijo načrt, v njem predvidijo, kateri dijak bo šel na prakso, za koliko časa, na kakšno prakso in kam. Zanje je mobilnost velika dodana vrednost, saj dobijo drugačne izkušnje, kot bi jih pri delodajalcu v Sloveniji. Velikokrat se zgodi, da v tujini delajo na orodjih, na katerih doma nimajo možnosti. Resda so nekateri sprva morda prestrašeni zaradi tujega jezika, ki ga bodo morali uporabljati, a to kompetenco hitro pridobijo,« je opisala.

Okolju prijazna mobilnost

Podjetja v Sloveniji, ki sodelujejo s šolami, vključenimi v projekte Erasmus, lahko sodelujejo pri mobilnosti, prek teh izobraževalnih institucij. Kot pojasnjuje Peta Bevek, najpogosteje sprejemajo tuje dijake in študente, ki pridejo na izmenjavo v okviru projektov s partnerskimi šolami pri nas, mobilnosti pa so namenjene predvsem mentorjem. Na spletni strani erasmusintern.org lahko podjetja objavljajo svoje oglase za pridobivanje Erasmus študentov na prakso.



Sogovornica se strinja, da morajo podjetja in izobraževalne institucije za v takšno povezovanje vložiti veliko energije in dela. Podjetja so za sodelovanje zainteresirana, težava pa je, ker to pomeni dodatno delo, predvsem za mentorje. Nekatere stvari je mogoče financirati v okviru projektov, kadar to ne gre, pa je za marsikoga demotivirajoče. »Izobraževalce na vseh ravneh, tudi metorje v podjetjih, poskušamo motivirati. Splošna tendenca v Evropi je, da vsaka izobraževalna ustanova opravlja tudi družbeno odgovorno delo, kar pomeni, da nekatera dela opravljajo brez plačila. V tujini se tega bolj zavedajo in je bolj sprejeto, pri nas manj,« je poudarila sogovornica.

Izpostavila je še en trend v Evropi: Ker se v okviru Erasmusa premika toliko ljudi, razmišljamo o ekološki mobilnosti, torej, kako ozaveščeno potovati, narediti mobilnost bolj trajnostno, spodbuditi udeležence v programu k uporabi vlakov. »Tretje leto poteka program EU trail, v okviru katerega lahko mladi, ki v tekočem letu dopolnijo 18 let, sodelujejo v natečaju za brezplačne vozovnice. Med 20.000 prejemniki je bilo do zdaj tudi 1200 Slovencev,« je povedala Petra Bevek.