Epidemija oklestila zaposlitve za mlade

Po podatkih portala Mojedelo.si se je splošno povpraševanje po kadrih v letu 2020 za polovico zmanjšalo, obenem so podjetja zmanjševala število zaposlenih. Krizna obdobja so še posebej težavna za iskalce prve zaposlitve. Tisti mladi, ki zaposlitev imajo, si ponekod do izgorelosti prizadevajo, da tako tudi ostane, medtem pa iskalci prve zaposlitve poprimejo tudi za slabo plačana in prekarna dela.

Delež mladih med brezposelnimi je po podatkih zavoda za zaposlovanje konec januarja znašal 20 odstotkov, kar je odstotno točko več kot leto prej. Dvajsetodstotni delež mladih brezposelnih smo lani presegli na začetku epidemije, sicer pa se je delež najbolj povečal oktobra, ko se je začel drugi val. Takrat je bilo brezposelnih 21 odstotkov ljudi, starih od 15 do 29 let, v začetku letošnjega leta pa že skoraj 19.000 oziroma dobrih 3000 več kot pred epidemijo.

Za zdaj smo še oddaljeni od velikega deleža mladih brezposelnih, ki je po finančni krizi leta 2009 znašal kar 28 odstotkov – pod mejo 20 odstotkov je padel šele jeseni 2016, od takrat pa se je le še zmanjševal.
 

Rast brezposelnosti

A vendar deleži zavoda ne kažejo prave slike stanja na trgu dela, opozarja predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc, ki opaža zaostrovanje razmer na trgu dela za mlade: »Veliko mladih ni prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, saj od prijave nimajo prave koristi. Iskalci prve zaposlitve ne dobijo nadomestila za brezposelnost, to dobiva manj kot deset odstotkov vseh brezposelnih mladih. V tej skupini je zato vedno aktualno vprašanje, ali naj se sploh prijavijo na zavodu, če tam ne dobijo ničesar.«


Pri sindikatu Mladi plus opažajo, da se je položaj mladih na trgu dela v zadnjem letu občutno poslabšal, pri čemer izpostavljajo, da je bilo jeseni med njimi 18,5 odstotka več brezposelnih kakor oktobra 2019. Jarčevo skrbi ravno ta strma rast: »Nihče si ne želi, da bi brez dela spet ostalo toliko ​mladih kot po zadnji finančni krizi, zato smo zaskrbljeni zaradi napovedi, da se bo rast brezposelnosti nadaljevala tudi letos.«
 

Prilagodljivost zaposlitev

Mnogi mladi so v času epidemije v nehvaležnem položaju, pa pove Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com, kjer so lani objavili 25 odstotkov manj prostih delovnih mest. Začetek leta jih kljub lanskim številkam navdaja z upanjem, vsak dan namreč objavijo tudi do 100 zaposlitvenih oglasov, priložnosti za zaposlitev ali delo pa je znova veliko. V prednosti so nekateri kadri, ki v trenutnih razmerah pridejo bolj do izraza, pravi Boštjančičeva ter ob tem poudarja: »Potreb po kadrih in priložnosti za mlade je znova več, seveda pa imajo več možnosti najbolj vztrajni, iznajdljivi in tisti, ki si resnično želijo delati.«


Ni pa jasno, kakšne razmere na trgu dela čakajo mlade po izteku protikoronskih ukrepov, se strinjajo kadrovski strokovnjaki. Zavod za zaposlovanje ravno skupino mladih iskalcev zaposlitev letos uvršča med populacijo, ki bi lahko imela največ težav pri zaposlovanju. Na zavodu v prihodnje pričakujejo vedno več nestandardnih in novih oblik dela, zaradi česar bodo ljudje v delovno aktivni dobi večkrat prehajali med različnimi statusi. Celotna slika lahko dodatno vpliva na povečanje tveganj za socialno izključenost, revščino in družbeno neenakost, pišejo v svojih strokovnih izhodiščih za leto 2021.

Da je trg dela vse bolj fleksibilen, poudarja tudi Tea Jarc, ki opozarja na prihodnje izzive: »Po zadnji finančni krizi je trg dela postal še bolj fleksibilen, zato se je povečalo tudi število prekarnih oblik dela za mlade. Nekateri mladi uradno niso brezposelni in delajo, vendar to ne pomeni, da prejemajo tudi dostojno plačilo. Prave posledice trenutne krize bomo mladi tudi tokrat občutili šele čez nekaj let.«

PKP

V uradnih številkah niso jasno izražene stiske mladih, ki vstopajo na trg dela, protikoronski paketi pomoči pa teh težav zato ne obravnavajo, so kritični v sindikatu Mladi plus. Zadovoljni so sicer s protikoronskimi paketi, ki so razširili krog upravičencev do nadomestila za primer brezposelnosti, vendar so iz tega izpadli ravno mladi. »Krog upravičencev je bil razširjen na tiste, ki so izgubili delo zaradi pandemije, mladi pa seveda niso izgubili zaposlitve, saj so šele vstopili na trg dela. Hkrati ni mogoče utemeljevati, da si izgubil zaposlitev, če si prej opravljal delo po avtorski ali podjemni pogodbi. Kategorija mladih delavk in delavcev je bila v celoti spregledana,« pravijo v sindikatu.
 

Izgorelost

V sindikatu Mladi plus pa obenem izpostavljajo še nevarnost izgorelosti pri mladih delavcih. Ti naj bi bili skupina najbolj fleksibilnih iskalcev zaposlitev, ki je zaradi strahu pred izgubo dela pripravljena sprejeti nižje standarde, včasih celo kršiti zakon. Sindikati opozarjajo, da so se skrbi med mladimi še povečale, mnogi pa so ujeti v ideologijo stalnega dokazovanja. To vodi v neplačane prakse in slabo plačane zaposlitve. »Znova se je pojavil diskurz: mladi naj bodo srečni, da sploh imajo zaposlitev in referenco,« dodajajo v sindikatu.


Ali bo iskalec zaposlitve sprejel neplačano prakso ali slabo plačano zaposlitev, pa je odvisno tudi od njegovih socialnoekonomskih okoliščin in interesov, pravi vodja aktivnosti Kariernega centra na ljubljanski univerzi Maja Dizdarević. »Za nekatere je delo pri določenih delodajalcih dobra referenca za nadaljnje karierne priložnosti, zato so na začetku pripravljeni sprejeti tudi nižje plačilo. To si lahko privoščijo tisti, ki so socialnoekonomsko bolje preskrbljeni,« poudarja razlike Dizdarevićeva.
 

Zmanjševanje prekarnosti

Kljub izpostavljenim izzivom, s katerimi se mladi srečujejo v kriznih obdobjih, pa se karierne priložnosti še naprej pojavljajo, pravi Maja Dizdarević. »Težave so opazne v prizadetih panogah, predvsem v gostinstvu in turizmu. Posamezniki, ki so bili dejavni v teh panogah, so trenutno brez dela oziroma so primorani poiskati priložnosti drugje, kar velja tudi za tiste, ki so delo opravljali s študentsko napotnico. A številni, ki so bili dejavni na teh področjih, so si nabrali tudi precej izkušenj in znanja. Dobre organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z različnimi skupinami ljudi lahko uporabijo v številnih drugih panogah, kjer so te sposobnosti zaposlenih prav tako potrebne,« je prepričana Dizdarevićeva.

Karierni centri so v tem obdobju zaznali previdnost delodajalcev pri zaposlovanju novih sodelavcev, se pa delodajalci še vedno precej dobro odzivajo na povabila za predstavitev kariernih priložnosti študentom in alumnom. Hkrati vendarle z zaskrbljenostjo pričakujejo obdobje po izteku protikoronskih paketov, ko bi se razmere na trgu dela lahko poslabšale.

Karierni centri in Mreža klubov alumnov UL na svojih spletnih straneh med drugim objavljajo tudi prosta delovna mesta, pri čemer navdušuje njihov pristop za zmanjševanje prekarnih del. »Imamo vlogo informatorja o prostih delovnih mestih, nimamo pa koncesije za opravljanje dejavnosti posredovanja delovne sile in tako ne prevzemamo nekaterih odgovornosti. A vendar, vsak oglas pred objavo pregledamo, da je v skladu z našimi splošnimi pogoji sodelovanja z delodajalci, in ne objavljamo oglasov, ki ponujajo sodelovanje po avtorski ali podjemni pogodbi in prek espejev,« proces opiše Maja Dizdarević, ki obenem opaža, da so mladi iskalci zaposlitve zadnja leta tudi vse bolj samozavestni.