Zlikana srajca na zoom sestanku pusti vtis
Onemogočeni fizični stiki še ne pomenijo, da moramo ustvarjati socialno distanco.
Odpri galerijo
»Pogrešam mamin objem«, »Manjka mi pogovor v kavarni s prijateljem«, »Želim si druženja z najboljšo prijateljico in njeno družino«, so le nekatere, na glas izrečene želje, ki jih pogosto zasledim zadnje čase. Soočamo se s spremembami, ukrepi, ki jim nismo bili priča nikoli doslej. Ni enostavno. Ni lahko. Nove in neznane stvari vzbujajo strahove v ljudeh. Priča smo številnim razočaranjem, ki sledijo visokim pričakovanjem. Imamo pa ljudje eno izjemno sposobnost in to je prilagodljivost. Znamo in zmoremo biti dovolj fleksibilni, sploh kadar se za to odločimo.
Fizična distanca nam je morda trenutno odvzeta, oziroma omejena na minimum. To pa še ne pomeni, da se moramo sami še dodatno umikati od ljudi. Od tistih, ki so nam najbližje in tudi od poslovnih partnerjev. Paradoks trenutnih razmer je, da nam tehnologija omogoča številne načine, da se povezujemo med seboj. In svetujem vsem, da to izkoristimo, kolikor le lahko. Ljudje smo družbena bitja in ne le biološka. Potrebujemo družbo, zato vzpostavljajmo oziroma ohranjajmo stike v takšnem obsegu, kolikor zmoremo in na načine, ki so nam omogočeni.
Vsak odnos je treba negovati, saj odnosi niso samoumevni. To velja za zasebne in tudi poslovne odnose. Skrbimo za naše najdražje in povečajmo količino naših stikov. Pokličimo in povprašajmo poslovne partnerje, kupce, stranke, kako so, s kašnimi izzivi se soočajo, ali jim lahko kako pomagamo.
Glede na to, da se je velik obseg dela in naših srečanj, preselil na splet, za konec še nekaj kratkih napotkov. Tudi v virtualnem svetu obstajajo pravila, ki bi se jih morali držati vsi in bi na tak način poskrbela, da so srečanja prijetna za vse udeležence.
- Ob vstopu v prostor, četudi je ta virtualen, vedno pozdravimo navzoče. Pri tem pa smo pozorni, da koga ne prekinemo, če je ravno sredi stavka. V kolikor gre za srečanje z neznanci, se tudi vljudno predstavimo in povemo, iz katerega podjetja prihajamo. Sogovornikom nikoli ne skačemo v besedo, tako kot tega ne bi počeli v pogovoru v živo.
- Med virtualnimi srečanji ne preverjamo obvestil na telefonih, ne odgovarjamo na telefonske klice. Nikar ne pozabimo na našo govorico telesa. Sedimo pokonci, ne izvajajmo naglih in izrazitih gibov in ne dovolimo, da bi naše oči tavale naokoli, medtem ko nekdo nekaj razlaga.
- Skladno z naravo srečanja, se tudi primerno oblecimo. Kljub temu, da sogovornikov ne bomo videli v živo, naj bodo naša oblačila vedno čista, zlikana in ne preveč vpadljiva. Prav tako ne bodimo pomanjkljivo oblečeni in ne pretiravajmo z modnimi dodatki.
- Sodelavci nas ne bodo jemali dovolj resno, če bo v kotu za nami kup umazanih oblačil ali prižgan televizijski zaslon. Naj ne bo nepotrebnih motilcev v naši okolici, ki odvračajo pozornost. Dvignimo zaslon računalnika do te višine, da bo, ko bomo sedeli, kamera v višini naših oči. Kadar govorimo, vedno gledamo v kamero. Poskrbimo za dodatno osvetlitev, ki naj prihaja izza zaslona in tako osvetli naš obraz.
Četudi gre za virtualna srečanja, nikar ne pozabimo na kulturo dialoga in spoštljivo komunikacijo. V živo ali preko zaslona, bodimo obzirni, uvidevni do vseh zbranih in poskrbimo, da so srečanja za vse navzoče produktivna in prijetna. Nič ne more zamenjati ali nadomestiti človeškega stika, dotika ali objema. Kljub temu, pa ne pozabimo na številne komunikacijske kanale, ki so nam trenutno dostopni. Spomnimo se na ljudi. Naj vedo, da so v naših mislih. Številni potrebujejo občutek, da kljub fizični osamljenosti in izoliranosti, niso pozabljeni. Nihče si ne zasluži tega občutka. Pa tako malo je potrebno. Naj nam bo mar.
Fizična distanca nam je morda trenutno odvzeta, oziroma omejena na minimum. To pa še ne pomeni, da se moramo sami še dodatno umikati od ljudi. Od tistih, ki so nam najbližje in tudi od poslovnih partnerjev. Paradoks trenutnih razmer je, da nam tehnologija omogoča številne načine, da se povezujemo med seboj. In svetujem vsem, da to izkoristimo, kolikor le lahko. Ljudje smo družbena bitja in ne le biološka. Potrebujemo družbo, zato vzpostavljajmo oziroma ohranjajmo stike v takšnem obsegu, kolikor zmoremo in na načine, ki so nam omogočeni.
PREBERI TUDI:
Nega poslovnih odnosov je v tem hipu ključna
Vsak odnos je treba negovati, saj odnosi niso samoumevni. To velja za zasebne in tudi poslovne odnose. Skrbimo za naše najdražje in povečajmo količino naših stikov. Pokličimo in povprašajmo poslovne partnerje, kupce, stranke, kako so, s kašnimi izzivi se soočajo, ali jim lahko kako pomagamo.
Napišimo kakšno spodbudno sporočilo. Lahko je elektronsko, še bolje pa je, če ga napišemo na roko. Vzemimo si čas in polepšajmo trenutke drugim. Prihajajoči prazniki so lahko dodatna spodbuda, da bodo naša sporočila pristna in osebna. Socialno bližino negujmo in se ji ne umikajmo. Ne čakajmo, da minejo ukrepi in da bomo lahko nadaljevali, kjer smo končali. V odnosih to tako ne funkcionira. Gre za kontinuiranost, doslednost, skrb in vzajemnost. Vsak izmed nas, naj prispeva svoj košček k odnosom. Morda bomo s svojo aktivnostjo spodbudili druge. Lepa misel ali spodbudna beseda, ima večjo moč, kot si mnogi lahko mislijo.
Napotki v virutalnem svetu
Glede na to, da se je velik obseg dela in naših srečanj, preselil na splet, za konec še nekaj kratkih napotkov. Tudi v virtualnem svetu obstajajo pravila, ki bi se jih morali držati vsi in bi na tak način poskrbela, da so srečanja prijetna za vse udeležence.
- Ob vstopu v prostor, četudi je ta virtualen, vedno pozdravimo navzoče. Pri tem pa smo pozorni, da koga ne prekinemo, če je ravno sredi stavka. V kolikor gre za srečanje z neznanci, se tudi vljudno predstavimo in povemo, iz katerega podjetja prihajamo. Sogovornikom nikoli ne skačemo v besedo, tako kot tega ne bi počeli v pogovoru v živo.
- Potrudimo se in pojejmo prigrizek pred virtualnim sestankom ali srečanjem. Nihče ne želi gledati, kako si usta polnimo s hrano, medtem ko razpravljamo o pomembnih poslovnih zadevah, ali pa nam prijateljica zaupa svoje težave.
- Med virtualnimi srečanji ne preverjamo obvestil na telefonih, ne odgovarjamo na telefonske klice. Nikar ne pozabimo na našo govorico telesa. Sedimo pokonci, ne izvajajmo naglih in izrazitih gibov in ne dovolimo, da bi naše oči tavale naokoli, medtem ko nekdo nekaj razlaga.
- Skladno z naravo srečanja, se tudi primerno oblecimo. Kljub temu, da sogovornikov ne bomo videli v živo, naj bodo naša oblačila vedno čista, zlikana in ne preveč vpadljiva. Prav tako ne bodimo pomanjkljivo oblečeni in ne pretiravajmo z modnimi dodatki.
- Sodelavci nas ne bodo jemali dovolj resno, če bo v kotu za nami kup umazanih oblačil ali prižgan televizijski zaslon. Naj ne bo nepotrebnih motilcev v naši okolici, ki odvračajo pozornost. Dvignimo zaslon računalnika do te višine, da bo, ko bomo sedeli, kamera v višini naših oči. Kadar govorimo, vedno gledamo v kamero. Poskrbimo za dodatno osvetlitev, ki naj prihaja izza zaslona in tako osvetli naš obraz.
Spoštovanje ostaja
Četudi gre za virtualna srečanja, nikar ne pozabimo na kulturo dialoga in spoštljivo komunikacijo. V živo ali preko zaslona, bodimo obzirni, uvidevni do vseh zbranih in poskrbimo, da so srečanja za vse navzoče produktivna in prijetna. Nič ne more zamenjati ali nadomestiti človeškega stika, dotika ali objema. Kljub temu, pa ne pozabimo na številne komunikacijske kanale, ki so nam trenutno dostopni. Spomnimo se na ljudi. Naj vedo, da so v naših mislih. Številni potrebujejo občutek, da kljub fizični osamljenosti in izoliranosti, niso pozabljeni. Nihče si ne zasluži tega občutka. Pa tako malo je potrebno. Naj nam bo mar.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost