Ženske: Je delo pomembnejše od družine?

»Če mlada dekleta dobijo pred seboj finančno zelo vabljive pogodbe o zaposlitvi in o odložitvi nosečnosti, morajo biti zelo previdne.

---

PRVI DEL ČLANKA PREBERITE TU.

---

Pomembno je, da imajo ženske in mladi pari informacijo o naravnih dejstvih, da plodnost s starostjo pri ženskah pada, in sicer pri ženskah precej hitreje kot pri moških. Pomembno je, da vedo, da je mogoče oceniti plodno sposobnost pri ginekologih specialistih, ki se ukvarjajo s tem področjem, in se posvetovati,« opozarja sogovornica.

Razumljivo je, da si podjetja želijo imeti mlajšo delovno silo, produktivnejšo in bolj osredotočeno, zato so pripravljena veliko narediti, da mlajše zadržijo na delovnem mestu čim dlje.

Ukrepov, ki bi spodbujali nosečnosti v obdobju, primernem za rojevanje, je po mnenju žensk z vsega sveta še veliko neizkoriščenih, med njimi pa gotovo pogrešajo takšne, ki bi jim omogočali lažji prehod s porodniškega dopusta na delovno mesto. Dobrodošla bi bila pomoč pri varstvu otroka, prilagojene delovne obveznosti, medgeneracijska pomoč med zaposlenimi in podobno. Podjetja, ki imajo certifikate do družin prijazno podjetje, se običajno ponašajo z ukrepi, kot so pomoč pri posvojitvi ali plačilo socialne zamrznitve.
Na koncu jim morda ne bodo veliko pomagali. Ob vseh demografskih trendih, ki razvitemu svetu kmalu napovedujejo zelo postarano družbo, razmere z odlaganjem nosečnosti, kjer se možnosti za rojstvo mlajših članov te družbe zelo zmanjšujejo, razmere zgolj še poslabšujemo. Kdo bo na koncu sploh še lahko produktivno in zbrano delal?

 

---

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja manager: Odpraviti moramo še marsikateri stereotip

Odločitev za družino ne bi smela biti pogojena s kariero. Odločitev ženske o tem, kdaj želi imeti otroke mora biti odvisna od nje same. Nedavna raziskava svetovalne družbe PwC iz leta 2018, ki je vključevala več kot 3600 žensk med 28 in 40 letom starosti iz kar 27 industrij in 60 držav, je pokazala, da ženske postanejo živčne zaradi vplivov, povezanih z vzpostavljanjem družine, na njihovo kariero (42 odstotkov). Skoraj polovica vprašanih novih mater (48 odstotkov) se po vrnitvi na delovno mesto počuti spregledane pri napredovanjih in izključene iz posebnih projektov. Zanimiv je tudi podatek, da kar 38 odstotkov vprašanih žensk meni, da dejanska uporaba oziroma izkoriščanje možnosti ravnovesja v delovnem življenju in fleksibilnosti prinaša negativne poklicne posledice za delovno mesto.
Pomembno se mi zdi, da v podjetjih vlada transparenten sistem napredovanja in kariernega razvoja, torej, da so merila znana in da je jasno, kako se izvede vrnitev po porodniški. Odločitev za družino ne sme biti ovira za napredovanje. Velikokrat namreč slišimo, da se ženske po vrniti na delovno mesto spopadajo s preureditvijo delovnih nalog ali celo zmanjšano odgovornostjo. Če ženska ve, da ji zaradi družine podjetje ne bo oteževalo nadaljevanje kariere, se bo precej lažje odločila za ta korak.
Letos sem bila v tujini v podjetju, kjer so nam pokazali, kako pomagajo staršem z majhnim otrokom. Poleg fleksibilnega urnika dela in možnosti dela od doma, kar je danes vendarle že običajna praksa v razvitih organizacijah, pomagajo tudi na samem sedežu podjetja, kjer imajo otroške sobe, možnost najema varuške, hkrati pa imajo tudi delovno mizo in vse priključke za tehnologijo. To se morda sliši kot trik, da mlado mater ali očeta »prisiliš« k delu, lahko pa je to tudi možnost, da si prilagodi urnik, kakor mu ali ji najbolj ustreza. Občutek, da lahko »na hitro priletiš« v službo na sestanek, ne da bi skrbel, kam v tem času z otrokom, je pomirjajoč in daje občutek zaupanja, hvaležnosti, sočutja in varnosti. To pa posledično lahko poveča občutek pripadnosti in zavzetosti, za katero se podjetja pri svojih zaposlenih navadno zavzemajo.
Pomembno je tudi odpravljanje stereotipov. Elisabeth Kalan v Gender fatigue ugotavlja, da v družbi prevladuje prepričanje, da poročena ženka ne predstavlja vodstvenega materiala, a če je neporočena, je z njo nekaj narobe. Po drugi strani Jane Waldfogel (The Effects of Children on Women’s Wages) pravi, da je uveljavljena percepcija, da so ženske brez otrok čudne, če pa imajo otroke, so bolj odsotne z dela in na delovnem mestu zaslužijo manj. Njen izračun ugotavlja, da en otrok žensko stane šest odstotkov letnega dobička, dva otroka pa kar 13 odstotkov.
Prav zato je uvajanje večje fleksibilnosti delovnega časa, kar bi pripomoglo k lažjemu usklajevanju službenega in zasebnega življenja za oba spola, zelo pomembno. Uvedba očetovskega dopusta in druge fleksibilne ideje o vlogi spolov v današnji družbi pa predstavljajo še en pomemben korak k enakopravneje porazdeljeni skrbi za otroka na oba starša.
Dejstvo je, da večji delež vzgoje in skrbi za družino odvisen od ženske. Včasih se te odločajo, da dajo prednost otroku in družini, kar je legitimna pravica. A ustvarjanje uspešne kariere traja dolgo in na delovnem mestu je še vedno navzoča spolna diskriminacija. Ker se ženske pogosto srečujejo s stresom zaradi možnosti izgube zaposlitve ali pozicije, se odlaganje odločitve o poroki in ustvarjanju družine prestavlja v poznejša leta. Če se ženska za to odloči zavestno in po lastni želji, je drugače, kot če je na tihi in prikrit način »prisiljena«.