Zakaj je Volvo slekel Zlatana Ibrahimovića?

Pred dvajsetimi leti so v Volvu zaposlenim naložili prodati 200 avtov na mesec. Pred štirimi leti so nehali govoriti o prodaji varnih avtomobilov. Najeli so najbolj znanega Šveda, Zlatana Ibrahimovića, ga slekli do golega, ga vrgli v savno in vodo. Volva v reklami sploh niso pokazali, a zdaj jih prodajo pol milijona na leto.

Podobno je pri izbirah. Z raziskavami so ugotovili, da osem ljudi izmed desetih, ki imajo na izbiro kokakolo in pepsi, izbere kokakolo. In Apple? Ta računalnike prodaja brez reklame, saj so najboljša reklama ljudje, ki drugim sporočajo, kaj je treba imeti. Kaj je skupno vsem omenjenim? Daljnovidnost. Ne gledajo v vzvratno ogledalo, ampak gledajo naprej. Vse več podjetij se zaveda, da je v spremenjenih tržnih razmerah treba ravnati drugače. Kako to doseči? V trgovini na drobno zadnja tri leta pospešeno izobražujejo kadre. Poslovno okolje se namreč spreminja tako hitro, da so vsak dan potrebna nova znanja. Pri tem postaja pomembno tudi vse hitrejše učenje, ne le za vodilni menedžment, ampak za vse zaposlene, je na Global Drucker Forumu na Dunaju dejal izvršni direktor nemške globalne maloprodajne in veleprodajne skupine Metro Heiko Hutmacher. »Učimo se v malih skupinah. Učimo se, kako se učiti v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju, kako to znanje aplicirati, sočasno pa se poveča tudi učinkovitost tima,« je opisal primer učenja v veliki korporaciji.

Le redki zaposleni zadovoljni

Zakaj je izobraževanje, predvsem menedžerjev in vodilnih kadrov, nujno? Ker ljudje raje sledijo voditeljem, saj jim ti dajejo občutek, da vse vedo, je na Dunaju dejal Hal Gregersen, izvršni direktor Leadership centra na MIT.

Svante Randlert: Raziskava med 3000 anketiranimi je pokazala, da je v Evropi le sedem odstotkov zaposlenih v sto podjetjih zadovoljnih s podjetjem, v katerem delajo. Njihovo zadovoljstvo je odvisno od dobrega vodstva.

Opozoril pa je, da vodilni menedžerji niso nujno vedno najbolj uspešni: »Vedno smo raziskovali 20 odstotkov vodilnih menedžerjev, ki so 20-odstotna anomalija. Teh 20 odstotkov uspešnih je med seboj izjemno različnih; eni so tihi, drugi glasni, skupno pa jim je, da rešijo vprašanja. Voditelji tudi niso vedno najbolj spoštovani. Ljudje jim sledijo le, če delajo pravilno.« Iz izkušenj je dejal, da je največja napaka menedžerjev reševanje težav s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov na težave. »Veliko boljša taktika je štiri minute postavljati vprašanja in ne iskati odgovora. Samo sprašujte. Odšli boste z drugačno perspektivo tako glede vprašanj kot odgovorov.« Tako bodo zadovoljni vsi: zaposleni in vodilni. Da so dobri vodilni ključ do zadovoljstva zaposlenih, se strinja tudi Svante Randlert, mednarodno priznani strokovnjak na področju človeških virov, ki je pred kratkim v Ljubljani predaval na 12. Competo dogodku: »Anketa med 3000 sodelujočimi je pokazala, da je v Evropi le sedem odstotkov zaposlenih v sto podjetjih zadovoljnih s podjetjem, v katerem delajo. Njihovo zadovoljstvo je odvisno od dobrega vodstva.« In kaj je skupno sto najuspešnejšim podjetjem v Evropi? »Angažirani zaposleni,« je poudaril Randlert. Ti so tudi ključni za pridobitev (lojalnih) strank.

Največja napaka je, da v šolah in na fakultetah ne učijo vodstvenih sposobnosti. To breme pade na delodajalce. ZDA na leto za izobraževanje in usposabljanje vodij porabijo 50 milijard dolarjev. Največ denarja namenijo za izobraževanje vodilnega kadra, najmanj za upravljanje človeških virov.

Dejal je tudi, da vodje, ki imajo angažirane zaposlene, odlikujeta jasnost in energija. »Nemci v anketah vedno rečejo, da imajo njihovi vodje jasne cilje, nimajo pa energije. Španci pa obratno; da imajo vodje energijo, nimajo pa pojma, kaj narediti. Po drugi strani pa se na Švedskem izmed pol milijona menedžerjev nihče ne bi prijavil na neko delovno mesto, ker jim ne ustreza struktura organizacije, ki je delovno mesto razpisala,« je primere nizal Randlert, ki je pred 19 leti ustvaril podjetje, ki danes rekrutira zaposlene v več kot tisoč podjetij. Milofer Merchant, vodja svetovalnega podjetja, ki med drugim svetuje Yahooju in Applu, je poudaril, da je treba poznati ljudi »okoli sebe«, zato je »pravi in pristen stik z zaposlenimi zelo pomemben«. V nasprotnem primeru lahko podjetje to udari po žepu. Švedska podjetja so lani izgubila 1,3 milijarde švedskih kron zaradi zapuščanja kadrov. »Bodoči zaposleni imajo glede na oglase za delo visoka pričakovanja, a so hitro razočarani, zato tudi hitro zapustijo podjetje,« je razlagal Randlert. »Podjetja delajo napako, ko analizirajo tiste, ki so odšli. Analizirati morajo zaposlene, ki ostajajo, in dognati, zakaj vztrajajo, saj lahko le tako dosežejo pozitivne spremembe.« Randlert je tudi prepričan, da je treba zaposlenim postavljati vprašanja ne le na letnih razgovorih, ampak vsak teden. Tako se namreč počutijo del zgodbe.

Reuters

Podjetja pospešeno investirajo v učenje

Johan Ross iz Hult International Business School ima občutek, da se z voditelji organizacij in tudi starejšimi profesorji igra neskončno igro Whac-A-Mole. Največ težav pri omenjenih dveh skupinah ima z vsebino in odnosi znotraj organizacije.

Santiago Iniguez, Mednarodna univerza v Španiji: Družboslovje producira največ podjetnikov, veliko več kot menedžment. In ti so večinoma tudi bolj uspešni. Zakaj? Ker so svetovljanski, opremljeni z raznovrstnim znanjem.

Paradoksalno je, meni Ross, da bolj ko smo digitalno povezani, manj smo človeški. In ker vodstvenih sposobnosti v šolah ne učijo, se na leto v ZDA za izobraževanje in usposabljanje vodij porabi 50 milijard dolarjev, je razlagal Ross. »Vsa podjetja imajo poslovni plan do leta 2020, nimajo pa plana, kakšne ljudi želijo v organizaciji do leta 2020. Nimajo načrta, koga pripeljati in kako kadre tudi obdržati,« ugotavlja Randlert. Analiza revije Training je pokazala, da se je investiranje v učenje med letoma 2014 in 2015 podvojilo – s 13,3 milijarde dolarjev se je povečalo na 28,7 milijarde. V povprečju so podjetja za izobraževanje namenila pet odstotkov celotnega budžeta. Največ denarja pa so za izobraževanje in usposabljanje namenila srednja in mala podjetja – 11 in 32 odstotkov. Podjetja največ denarja namenijo izobraževanju vodstvenih kadrov, kaže študija Brandon Hall Group Training Benchmarking. Izobraževalni ekosistem se širi – družbena orodja za učenje so iz učilnice prešla na splet, video ipd. Kljub temu pa večina podjetij še vedno prisega na učenje v učilnici. Vendar, kaže študija, stopnja učinkovitosti učenja s predavateljem ni nujno višja od učinkovitosti absorbiranja vsebine prek drugih orodij. Čeprav je učenje na podlagi predavanja najpogostejše, nima najvišje ocene učinkovitosti. Največjo učinkovitost dosegajo mentorstvo in »coaching«, visoko pa kotirajo tudi igre in simulacije, čeprav jih podjetja bolj malo uporabljajo. Vsekakor pa organizacije ugotavljajo, da obstajajo bolj učinkovite metode učenja od tradicionalnih, pravijo pri Brandon Hall Group. V tretjini analiziranih podjetij so dejali tudi, da zaposleni za tehnično usposabljanje na leto porabijo nekaj več kot deset ur. V primerjavi z njimi pa se vodilni izobražujejo v le 23 odstotkih anketiranih podjetij. Zaposleni na oddelku za upravljanje človeških virov so, kar zadeva izobraževanje, izmed vseh najbolj podhranjeni. Zanje skorajda nikoli ni denarja, še ugotavlja študija.

Reuters

Napaka, če se osredotočate le na življenjepis

Pri zaposlovanju »za jutri« pa bo pomembno imeti izrisano tudi, kakšne zaposlene bo podjetje potrebovalo v prihodnosti. »Če verjamete v osebne kompetence, po drugi strani pa pri prijavi gledate le življenjepis, delate veliko napako,« Randlert svari menedžerje in kadrovsko službo. »Na Švedskem bo v prihodnjih devetih letih 16 milijonov ljudi starih 65 let, kar pomeni, da potrebujemo nove zaposlene. In da ti ne bodo pobegnili kam drugam, moramo zagotoviti konkurenčni faktor,« je pojasnil. In dodal, da se v 80 odstotkih za sprejem delovnega mesta odločamo na podlagi čustev. Aco Momčilović iz hrvaškega podjetja Rimac Avtomobili je povedal, da jim je z novimi prijemi uspelo pridobiti visoko izobraženo delovno silo. Nove zaposlene rekrutirajo večinoma prek družbenih omrežij. »Za marketing in upravljanje človeških virov uporabljamo le družbene medije. Vsako delovno mesto, ki ga razpišemo, pa opremimo s privlačnim oglasom, ki je povezan s popularno kulturo. Tako komuniciramo s kandidati in merimo na isto misleče ljudi,« je Momčilović dejal na Competo konferenci.

Reuters

Družboslovje v vsak kurikulum!

Vse bolj pa je v poslu – ne glede na panogo – pomembno tudi družboslovje, je poudaril Santiago Iniguez, predsednik in profesor strateškega menedžmenta na Mednarodni univerzi v Španiji (IE Business School). »Družboslovje producira največ podjetnikov, veliko več kot menedžment. In ti so večinoma tudi bolj uspešni. Zakaj? Ker so svetovljanski, opremljeni z raznovrstnim znanjem,« je dejal. In zato bi morali v vsak izobraževalni modul znotraj MBA obvezno vključiti družboslovje. »To je izredno pomembno,« je poudaril Iniguez. Zato podjetjem polaga na srce, naj začno pozornost usmerjati na družboslovce, če seveda želijo uspeti.