Vsi Trumpovi svetovalci podpirajo njegova dejanja?

Svetovne borze so z globoko rdečimi številkami zaznamovale znamenja, da ZDA in Kitajska ne bodo popuščale v najbolj odločilni trgovinski vojni sveta. Pa se z dogajanjem strinjajo tudi v predsedniškem kabinetu?
Fotografija: Foto: Reuters
Odpri galerijo
Foto: Reuters

Odločitev o nadaljevanju trgovinske vojne, o kateri podrobneje pišemo v članku Barbare Kramžar, je sporna tudi v ZDA in celo v konservativnih krogih. Wall Street Journal navaja dobro obveščene vire, da je od vseh predsednikovih gospodarskih svetovalcev dodatne kazenske carine takoj podprl le Peter Navarro, vsaj na začetku naj bi bili proti celo svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa direktor Nacionalnega ekonomskega sveta Lawrence Kudlow, šef kabineta Mick Mulvaney ter trgovinski predstavnik Robert Lighthizer in finančni minister Steven Mnuchin, ki sta se pravkar praznih rok vrnila iz Šanghaja. Kitajci že spomladi niso blagoslovili velikih nakupov ameriških kmetijskih in drugih izdelkov, a se je večina predsednikovih svetovalcev zavedala odločenosti Pekinga, da bodo v koncesije privolili le ob ukinitvi prejšnjih carin, ter se bala posledic za domače gospodarstvo.

Trump pa še naprej verjame v nujnost ostrih ukrepov proti tistemu, kar sam vidi kot eksploziven razvoj Kitajske na škodo ZDA po vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo. Načelo največjih ugodnosti, ki ga zagovarjajo pri WTO, ukazuje enake carine za vse trgovinske partnerice vsake članice, kar po prepričanju sedanje ameriške administracije v slabši položaj postavlja države z nižjimi carinami kot ZDA. Navarro omenja več kot sto držav od Alžirije do Zimbabveja, ki uveljavljajo pravico do višjih carin od ZDA, Kitajska naj bi to počela v 85 odstotkih primerov, Indija v devetdesetih odstotkih. Bela hiša se zavzema za recipročnost, potem ko so pri Svetovni banki izračunali, da bi bil ameriški trgovinski primanjkljaj manjši za približno deset odstotkov, če bi druge države znižale carine na ameriško stopnjo ali če bi jih ZDA zvišale na stopnjo drugih.

V konkretnih številkah to pomeni od petdeset do sedemdeset milijard dolarjev ter več sto tisoč novih delovnih mest. »Obnovili smo Kitajsko, zdaj je čas, da stvari obrnemo,« po dveh neuspešnih letošnjih pogajanjih s to državo meni Trump, številni ekonomisti pa ne soglašajo z njegovimi zagotovili, da bodo carinsko vojno plačali Kitajci. Po splošnem prepričanju bodo višje carine posredno ali neposredno servirane ameriškim potrošnikom, a Trumpovi privrženci azijsko velikanko vidijo še naprej kot največjo nevarnost svetovni liberalni ureditvi.

Več iz rubrike