Večji del plač menedžerjev bi moral biti variabilen

Marsikdo meni, da je pridobitev individualne pogodbe, ki ji pravimo tudi menedžerska, privilegij, a ni vedno tako. Takšno pogodbo praviloma nadzorniki, uprava ali lastnik dajo v podpis menedžerjem, vedno pogosteje pa tudi drugim vodstvenim kadrom ali strokovnjakom, ki so imeli pred tem drugačen položaj v organizaciji. Ti so večkrat zaskrbljeni, da bodo po izteku mandata ali odpoklicu izgubili tudi staro delovno mesto, vendar ni tako, kajti po zakonu o delovnih razmerjih delavcu v primeru, da je razporejen na vodstveno pozicijo, pravice iz pogodbe za nedoločen čas, ki jo je imel pred prevzemom položaja, mirujejo. Torej iztek mandata ali odpoklic za delavca ne pomeni prekinitve pogodbe o zaposlitvi.

Toda varnostno padalo za menedžerje oziroma tiste, ki so na funkcijo imenovani, a prej niso bili zaposleni v organizaciji, po zakonu samodejno ne velja. Kljub temu si marsikateri menedžer med pogajanji pred podpisom individualne pogodbe za to prizadeva in večinoma mu vključitev takšnega člena uspe uveljaviti. »Zato je v marsikaterem podjetju veliko raznih svetovalcev, kar pa ni vedno v korist družbe, niti v korist osebe, ki ji mandat ni bil podaljšan ali je bila celo odpoklicana,« opozarja Maja Fesel Kamenik iz podjetja HRM, specializiranega za kadrovski menedžment in razvoj vodenja. Po njenem mnenju bi bilo za menedžerja bolj koristno, da bi si poiskal nov izziv, za družbo pa, da se od nekoga, ki se ji ni zdel dovolj poslovno uspešen za nadaljevanje funkcije, dokončno poslovi, razen kadar gre za ljudi, ki imajo res veliko izkušenj in jih lahko uporabijo na primer kot mentorje mlajšim menedžerjem. Kaj, ko se menedžer in podjetje vseeno razideta?

Menedžerske zdrahe

Takrat se za enega ali drugega, odvisno s katerega zornega kota gledamo, običajno zaplete. Javnosti je najbolj ostal v spominu dramatičen razhod Mercatorja z upravo pod vodstvom zdaj že pokojnega Živka Pregla, ki je našega nekdanjega najboljšega soseda vodil med letoma 1993 in 1997, torej mandat pred Zoranom Jankovićem. Nadzorniki so ugotovili prirejanje poslovnih poročil, prikaz lažnih dobičkov, čeprav je šlo v resnici za poltretjo milijardo tolarjev izgub, nepojasnjene provizije in kredite, prekoračenje finančnih proračunov in drastično padanje prihodkov, zato so zahtevali odpoklic uprave. To jim je po nekaj zapletih uspelo, tožbe Mercatorja z nekdanjo upravo pa so trajale celo desetletje. »To je za podjetje, zaposlene in vodstvo zelo neprijetno,« poudarja Fesel Kamenikova.

Težavnost odpoklica

Pravnica Združenja Manager Mojca Podržaj pravi, da takšne dogodke lahko preprosto preprečimo, če že v pogodbi natančno predvidimo možne scenarije odhoda: »Stvari morajo biti vnaprej jasne, vendar pogosto niso.« Spomnimo se dogajanja v Luki Koper, ki se ni mogla znebiti Gašparja Gašparja Mišiča, ta pa je na sodišču kasneje dokazal, da je bil sklep o njegovem odpoklicu s čela uprave ničen. Razlog se skriva v zakonu o gospodarskih družbah, ki ne dopušča odpoklica menedžerja pred iztekom mandata kar tako, brez razloga. Zakon namreč pravi, da nadzorni svet pred iztekom mandata menedžerja lahko odpokliče le, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov, med katerimi je najpogostejša zamenjava lastnikov.

Pexels

Odpravnine so zakonsko določene

V prvih treh primerih mu družba ni dolžna izplačati odpravnine, v zadnjem, pri ekonomsko-poslovnih razlogih, pa to mora storiti. Po priporočilih Združenja Manager pri sklepanju menedžerskih pogodb bi v zadnjem primeru odpoklicani moral dobiti odpravnino v višini najmanj bruto zneska celotnih letnih prejemkov zadnjega koledarskega leta. »Ker pri individualnih pogodbah v Sloveniji ni v navadi, da bi načine razhoda še podrobneje določili, torej, da bi nadzorni svet natančno opredelil cilje in obveznosti uprave ter posledice, če jih ta ne upošteva oziroma dosega, se pogosto zgodi, da nadzorniki odpokličejo upravo, ta pa potem na sodišču trdi, da razlogov za odpoklic ni bilo, in zahteva odpravnino,« pojasnjuje Podržajeva. Organizacijam svetuje, naj v pogodbah jasno določijo, da lahko nadzorniki ali lastniki menedžerja odstavijo, če ne dosega njihovih poslovnih pričakovanj, ob ustrezni odpravnini, ki pa naj bo zapisana že v pogodbi, saj je zakonsko določena le minimalna. »S tem bi se zavarovali pred nepotrebnimi sodnimi zapleti, ki podjetjem škodijo. Torej naj opredelijo posledice ob sporazumnem prenehanju, odpoklicu in enostranskem odstopu člana uprave,« dodaja Podržajeva.

Robert Serec: »Lastnik bi moral imeti pravico, da kadarkoli odpokliče direktorja brez razloga, tudi samo zato, ker mu ni simpatičen.«

Robert Serec, direktor Pomurskih mlekarn, ki je na položaj zakorakal leta 2015 kot krizni menedžer, je prepričan, da bi morala biti pravica lastnika, da kadarkoli odpokliče direktorja brez razloga oziroma samo zato, ker mu recimo ni simpatičen. »Takšna je praksa v vseh razvitih državah, mi pa se še vedno gremo lov na čarovnice. Je pa res, da po drugi strani ne znamo biti gospodje. Če se kot lastniki odločimo, da menedžerja ne želimo več, mu moramo seveda ponuditi ustrezno visoko odpravnino, ne pa da gremo celo tako daleč, da najdemo neki banalen krivdni razlog in ga potem vlačimo po sodiščih, ker mu nočemo izplačati odpravnine,« pojasnjuje Serec.

V pogodbi naj bodo natančno določeni možni razlogi za razhod z menedžerjem. sodni spori družbi škodijo.

Javnost se večkrat sprašuje, zakaj menedžerjem pripadajo tako visoke odpravnine. Kot že rečeno, po zakonu menedžerju, če ga predčasno odpokličejo iz ekonomsko-poslovnih razlogov, pripada odpravnina, kot navajajo priporočila Združenja Manager o sklepanju menedžerskih pogodb, vsaj v višini najmanj celoletnega bruto prejemka, v primeru sporazumnega prenehanja mandata pred njegovim iztekom iz objektivnih razlogov, kot so daljša bolezen, trajna nezmožnost za delo in drugi upravičeni razlogi, naj bi mu pripadala najmanj polovica tega zneska, enako velja pri izteku mandata brez nadaljnjega podaljšanja. »Zavedati se moramo, da najvišji menedžment veliko težje in kasneje dobi svoji izobrazbi in izkušnjam primerno zaposlitev kot pa srednji menedžment, ki je veliko bolj iskan,« pravi Serec. Fesel Kamenikova svetuje tudi, naj menedžer poskrbi, da bo v pogodbi določeno, da ga vsaj pol leta pred iztekom mandata obvestijo, če mu ga ne bodo podaljšali. Glede konkurenčne klavzule pa pravi, da pri menedžerjih ni tolikokrat uporabljena, kot je pri vrhunskih strokovnjakih. Če je, v Združenju Manager svetujejo, da se v primeru njene uveljavitve ponudi primerna denarna odškodnina za obdobje trajanja klavzule.

Pexels

Nespodbudne plače

Združenje Manager že dlje časa opozarja, da so plače slovenskih menedžerjev v premajhnem delu odvisne od rezultatov. »Pri nas je plačevanje v variabilnem delu razmeroma skromno, kar je pokazala tudi raziskava, sicer opravljena za potrebe magistrskega dela na ekonomski fakulteti. Po tej raziskavi, narejeni na vzorcu 225 menedžerjev, pri slovenskih menedžerjih variabilni del zavzema največ tretjino plače. To še zdaleč ni dovolj. V delniških družbah, kjer so podatki javni, pa se vidi, da menedžerji po variabilnem delu ne dosegajo niti tretjine plače, leta 2015 je bilo v povprečju le 12 odstotkov njihove plače odvisne od rezultatov,« pravi Podržajeva.

S tem se strinja tudi direktor Pomurskih mlekarn. »Slovensko menedžersko okolje se izboljšuje, vedno več je integritete,« pravi, »toda še naprej je težava višina plač oziroma to, da je premajhen del variabilen.« Medtem ko Združenje Manager priporoča, da bi bil variabilni del od 30 do 50 odstotkov, Serec zagovarja stališče, da bi moral biti fiksni del menedžerske plače le 30 do 40 odstotkov, preostali del pa odvisen od poslovnih rezultatov. »V tem primeru za lastnike ne bi smela biti težava, da menedžementu s polomljenimi hrbti ob doseženih 20 milijonih dobička izplača milijon plače v variabilnem delu. Seveda ne takoj, ampak šele z zamikom, ko ugotovijo, da denarni tok potrjuje izkazani rezultat in bilance niso bile prirejene,« pravi Serec.

V Združenju Manager prav tako menijo, da bi moral biti variabilni del vezan na srednje- in dolgoročne rezultate. Po Serčevem mnenju slovenske družbe tudi zato trenutno dosegajo zgolj povprečne poslovne izide, saj za nekaj nadpovprečnega, za kar se je treba dobro pretegniti, nimajo motivacije. Analiza menedžerskih zaslužkov v nejavnih družbah iz leta 2015 je pokazala, da slovenski menedžer v povprečju prejema 5575 evrov mesečne bruto plače, za kar na leto plača 40.000 evrov prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno in dohodnine. »Težava prenizkih menedžerskih plač se kaže tudi v tem, da naša podjetja ne morejo privabiti tujih menedžerjev in s tem tujega znanja v upravljanju, saj so te plače zares nizke, še posebej po obdavčitvi. Pri tujcih država namreč dodatno obdavči še vse bonitete v pogodbi, od stanovanjske hiše, avtomobila itd.,« pravi Podržajeva in dodaja: »Ne le da nizke plače niso stimulativne, povečujejo tudi korupcijsko tveganje.«

Pexels

Tretje oko: Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke

Konkurenčna klavzula ni zastonj

Stanje na področju menedžerskih pogodb se je v marsičem izboljšalo. Vse več družb nagrajuje vodilne po uspešnosti, še pred nekaj leti je bilo variabilnega nagrajevanja zelo malo. Nadzorni sveti zdaj ocenjujejo uprave na podlagi opredeljenih meril. Nagrajevanja s kompleksnimi mehanizmi, na primer delniškimi opcijami, je manj, vračajo se tradicionalne oblike. Tudi to je dobro. Poleg tega družbe podatke o plačilih vodilnih vse bolj podrobno razkrivajo. Največji izziv pa je še vedno združevanje pričakovanj nadzornega sveta, delničarjev in dobre prakse doma in v tujini. Vemo tudi, da morajo banke, zavarovalnice in družbe v večinski državni lasti upoštevati dodatna pravila.

Da se združi navedeno, se je treba znati uskladiti. Plačevanje glede na rezultate je koristno tako za delničarje kot upravo. Prejemki morajo biti takšni, da motivirajo upravo. Po stanovskih raziskavah so slovenske družbe variabilni delež v zadnjih letih podvojile: leta 2010 je zajemal približno desetino prejemkov, danes četrtino, v Krki še več. V Krki imamo za vse člane uprave v pogodbo vključeno konkurenčno klavzulo. Če družba proti osebi, ki je podpisala konkurenčno klavzulo, to uveljavi, ji za vsak mesec uveljavitve pripada nadomestilo v višini njene mesečne plače.