Digitalna Slovenija v številkah

V maju se je obeleževal svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, tema le-tega pa je bila IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Že pred omenjenim svetovnim dnevom se je veliko pozornosti namenilo veščinam slovenske družbe v digitalnem okolju, novim tehnologijam, sicer pa so se izpostavile tudi prednosti digitalizacije ter načini, kako bi ta lahko izboljšala vsakodnevno življenje.

Digitalna orodja so postala še bolj vsemogoča v času epidemije, spodaj pa tokrat predstavljamo digitalno Slovenijo v številkah in skozi statistično oko.
 

Večina Slovenije je rednih uporabnikov interneta

Podatki SURS-a kažejo, da je lansko leto v skupini prebivalstva, starega med 16 in 74 let, bilo 31 odstotkov takšnih, ki so imeli zelo dobro razvite digitalne veščine. 25 odstotkov je imelo osnovne veščine, 28 odstotkov jih je bilo s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami, 17 odstotkov pa je bilo brez digitalnih veščin. Visok delež je oseb, ki niso imeli digitalnih veščin je bilo med brezposelnimi (30 odstotkov), medtem ko je brez veščin bilo zgolj 6 odstotkov zaposlenih oseb.

Med slovenskim prebivalci je dostop do interneta imela večina gospodinjstev, prav dostop do interneta pa je ključen pri pridobivanju informacij. Nekoliko večji delež prebivalstva je imelo dostop do interneta v zahodni kohezijski regiji, sicer pa pričakovano internet najmanj redno uporablja starejša populacija. 70 odstotkov prebivalstva starega med 55 in 64 let je rednih uporabnikov interneta, medtem ko je teh manj kot polovica v skupini prebivalcev, ki so stari 65 let ali več.
 

Večina gospodinjstev v Sloveniji ima dostop do interneta, šepajo pa digitalne veščine, s katerimi bi lahko dostop tudi izkoristili. FOTO: Shutterstock

Digitalne veščine se izboljšujejo

Pandemija je zahteva uporabo digitalnih veščin v šoli, službi in doma. Izolacija je celotno družbo prisilila k izboljšanju veščin, kar je spodbudna novica, saj Slovenija že tradicionalno zaostaja za evropskim povprečjem na tem področju. Dostop do interneta marsikomu ne pomeni veliko, če se le stežka znajde v digitalnem okolju. Ključno pri tem je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalnih storitev.

V Sloveniji je slaba tretjina prebivalstva tistih, ki imajo zelo dobro razvite digitalne veščine, medtem ko je 17 odstotkov takih, ki teh veščina nimajo. Ti deleži so sicer še vedno nekoliko pod povprečjem EU, obenem pa je tudi tukaj opazna razlika med mladim in starejšim prebivalstvom; pri slednjih je delež oseb, ki imajo slabo razvite digitalne veščine bistveno višji.



Razlika je vidna tudi v primerjavi zaposlenih in brezposelnih oseb, saj je pri slednjih izrazito večji delež takšnih, ki so brez digitalnih veščin. Večje digitalne veščine so lahko tudi prednost pri zaposljivosti posameznika. Uporaba digitalnih storitev in dobre digitalne veščine so že tako postale ključen del vsakdana, hkrati so tudi prednost ob iskanju zaposlitve, ki skoraj v celoti poteka preko spleta.
 

Najbolj razvite so informacijske veščine

Slovenci najbolje obvladujemo informacijske veščine, med katere spada iskanje, prepoznavanje, shranjevanje in analiziranje digitalnih informacij. Velik delež prebivalstva razpolaga tudi s komunikacijskimi veščinami, ki omogočajo komunikacijo s pomočjo digitalne tehnologije. Precejšen delež prebivalstva je prav tako sposobna reševati tehnične in konceptualne probleme z digitalnimi orodji.

Zgolj polovica prebivalstva pa ima veščine za uporabo programske opreme, v kar je zajeta uporaba različnih programov za ustvarjanje in urejanje vsebin ter za izdelavo kreativne vsebine.