V Sloveniji in na Hrvaškem zagon platforme za prenos tehnologij

V skladu bo univerzam in javnim raziskovalnim institucijam na voljo 40 milijonov evrov za zagon in komercializacijo razvojnih projektov.
Fotografija: Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Foto: Šipić Roman / Delo
Odpri galerijo
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Foto: Šipić Roman / Delo

Vodilni slovenske in hrvaške razvojne banke ter Evropskega investicijskega sklada (EIF) so v Ljubljani podpisali sporazum o vzpostavitvi regionalne platforme za prenos tehnologij. 

Regionalno platformo za prenos tehnologij CEETT (Central Eastern European Technology Transfer) bodo vzpostavile slovenska SID banka, Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) ter EIF. »Z njo bomo financirali raziskave in razvoj projektov, ki bodo prinesli napredek in lažje življenje,« je ob podpisu povedal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.
image_alt
Umetno ustvarjen dež ima strupene neželene učinke

V sklad bo EIF prispeval 20 milijonov evrov, razvojni banki pa vsaka po 10 milijonov evrov. Za ta sredstva se bodo s svojimi projekti lahko potegovale univerze in javne raziskovalne institucije. Namenjena bodo projektom v začetni fazi in v fazi, ko jim je treba pomagati, da dosežejo komercializacijo in preživijo začetna leta na trgu, so pojasnili sogovorniki.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Foto: Šipić Roman / Delo
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Foto: Šipić Roman / Delo
V Sloveniji je akademsko delovanje zelo dobro, veliko je dobrih projektov, ki pa se jih le malo prenese v gospodarstvo in v končni izdelek, je povzel Svilan. Prihodnost je odvisna od inovacij ter raziskav in razvoja, zato je treba vzpodbuditi tovrstno financiranje, je poudaril. Ob sredstvih pa je treba poskrbeti za dobre raziskovalne ekosisteme ter spremembo miselnosti in delovanja, je dodal.

S platformo bo upravljal sklad, ki ga bodo izbrali z razpisom, eden od pogojev pa bo, da bo znal presojati raziskovalne projekte. Sredstva bodo namenjena tako slovenskim kot hrvaškim projektom ter različnim področjem. Če bodo potrebe po financiranju večje, ga bodo partnerji lahko nadgradili z dodatnimi vplačili. Pričakovani multiplikator na vložena sredstva je 1,5, sredstva naj bi se povrnila na daljši rok.
image_alt
Kitajska dokončala najhitrejši magnetni vlak na svetu

Gre za prvo obliko sodelovanja med dvema državama na tem področju v Evropi. EIF ga bo kot primer dobre prakse promoviral tudi v drugih državah, je povedal generalni direktor EIF Alain Godard. »To je zelo dober primer partnerstva in jasen primer, kako se približati podjetjem in kako podpreti investicije v razvoj,« je dejal. Cilj EIF ni le začetno financiranje, temveč tudi nadaljnja podpora.

V EIF ocenjujejo, da bo v prihodnjih petih letih v Sloveniji in na Hrvaškem več kot 350 novih patentov in 100 podjetij, ki bodo nastala na podlagi intelektualne lastnine, razvite na univerzi oziroma inštitutu in se bodo nato odcepila. »Potencial je zelo velik,« je ocenil Svilan, pomembno pri tem pa je, da se takšnim podjetjem pomaga preživeti vse kritične faze.

Več iz rubrike

Komentarji: