V brexitu se skriva irski škrat

Skoraj tri četrtine vsega izvoza Severne Irske opravijo mali podjetniki, s tem da so to izvozi proizvodov z nizko dodano vrednostjo. Večinoma gre za kmete, ki so del dobavne verige in bi se jim višanje stroškov izvoza občutno poznalo. 

Ob izvedbi referenduma o brexitu se zdi, da je bila problematika vzpostavitve meje na irskem otoku popolnoma prezrta. Gre za edino kopensko mejo Združenega kraljestva, ki ločuje samostojno Republiko Irsko in Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva.

Severna Irska je kot članica Združenega kraljestva del Evropske unije, a uporablja angleški funt. Del Evropske unije je tudi samostojna Republika Irska, kjer sicer razen podobnega imena domačini v preteklosti med sabo niso videli pretiranih podobnosti.

Dolgoletni direktor severno-irskega predstavništva konfederacije britanske industrije Nigel Smyth je pred referendumom odkrito opozarjal na slabosti brexita. Po objavi rezultatov pa je v enem izmed prvih odzivov povedal: »Izstop Združenega kraljestva iz EU je želja večine Britancev, zato moramo rezultat sprejeti in se prilagoditi novim razmeram. Precej podjetij se bo spopadalo z izzivi, vendar verjamem, da razmere po izstopu ne bodo nujno slabe. Za dober končni rezultat pa je pomembno odločno in mirno vodenje države. Odločitve, ki bodo sprejete ob izstopu, bodo imele učinek na naslednje generacije, zato to ni čas za hitre in neracionalne dogovore.« Nemalo kdo, ki je bil optimist glede brexita, je svoje stališče v zadnjem letu spremenil. Javnomnenjska raziskava YouGov kaže, da je več takih, ki brexit štejejo za napako, kot obratno. Pri raziskovalni agenciji Opinium celo trdijo, da bi bil drugi referendum o izstopu, če bi do njega prišlo, neuspešen.

Do začetka aprila leta 1998 je bilo predvsem severno področje irskega otoka izpostavljeno trideset let trajajočim notranjim nemirom, znanim kot »The Troubles«. Ti so bili posledica vprašanja ustavne ureditve Severne Irske – naj ta ostane del Združenega kraljestva ali se priključi Republiki Irski? Tamkajšnje prebivalstvo je razdeljeno na dve vidnejši politični gibanji. Na eni strani so unionisti, ki so večinoma protestanti in so si prizadevali ostati del Združenega kraljestva. Nasprotniki te ideje so nacionalisti, večinoma katoliki, sicer pa predstavniki manjšine prebivalstva na Severnem Irskem in privrženci priključitve Severne Irske k Republiki Irski. Razdvojenost je v zadnjih dvajsetih letih manj opazna, skoraj povsem se je zmanjšalo tudi število nasilnih konfliktov. Omemba nasilja v kontekstu irskega otoka ni zanemarljiva, kajti končna številka umrlih v nemirih se giblje nad 3600; ranjenih je bilo več tisoč. Za trenutni mir je zaslužen velikonočni sporazum, ki je vzpostavil dobro razmerje med severnoirskimi unionisti in nacionalisti. Omenjeni sporazum z brexitom pridobiva medijsko pozornost v luči morebitnih novih nemirov, ki si jih na Irskem nihče ne želi. Pa vseeno se ob izstopu Združenega kraljestva iz EU trenutno razmerje med Severni Irci lahko skrha.
 

Irci so se enkrat že rešili meja

Velikonočni sporazum oziroma Good Friday Agreement je bil podpisan na veliki petek, pred veliko nočjo, po kateri je dobil ime. Povezal je politične stranke Severne Irske ter vladi Republike Irske in Velike Britanije. Z brexitom pa bi se stvari lahko zaostrile predvsem na področju meddržavnega sodelovanja. V mirovni pogodbi je med drugim zapisano, da se Združeno kraljestvo zavezuje k sodelovanju z Republiko Irsko in Severno Irsko. Britanci so se izogibali vzpostavitvi trde meje, kamor sodijo mejne kontrole in fizična razmejitev. S sporazumom sta bili zadovoljni obe politični strani.

O irskih spominih na nemirno preteklost je pred kratkim poročal Adrijan Bakič. V televizijskem prispevku Razdruženo kraljestvo je prikazal trenutno nevidno mejo, ki poteka med Irsko in Združenim kraljestvom ter ugaja tamkajšnjim prebivalcem. Ti lahko prevozijo mejo brez težav, kar pozdravljajo podjetja, ki delujejo na otoku – med drugim Guinness in Baileys Irish Cream. Meje so bile pred tem občutno drugačne, prebivalstvo pa razdvojeno. V določenih urbanih predelih Severne Irske so bile v preteklosti postavljene fizične meje med soseskami, kjer živijo unionisti in nacionalisti. Mejam, ki so v bistvu visoki zidovi z dodatno ogrado na vrhu, so nadeli ime mirovne linije. BBC je poročal, da naj bi te odstranili do leta 2023, zdaj pa angleški mediji omenjajo vse večji strah zaradi ponovne potrebe zidov.
 

Referendum za vsak predlagani zakon

Čeprav je Severna Irska del Združenega kraljestva, so njeni prebivalci z velikonočnim sporazumom dobili možnost samostojne odločitve o tem, ali si želijo združitve z Republiko Irsko v skupno državo. Zaradi vseh dogovorov na irskem otoku je Združeno kraljestvo ob brexitu primorano intenzivno sodelovati z obema irskima vladama. Združeno kraljestvo in EU si odkrito prizadevata ohraniti trenutno mirno ozračje ter v čim večji meri upoštevati velikonočni sporazum. Tudi Pogodba o delovanju EU v primeru Združenega kraljestva in Irske vključuje protokol, ki celo zagotavlja, da državi izvajata povsem svoje ukrepe glede čezmejnega gibanja ljudi. EU se je torej že prej zavedala situacije na irskem otoku in temu primerno oblikovala svoje pravo. Republika Irska je prav poseben primer članice EU. Je edina članica, ki za vsak predlagani zakon v Evropskem parlamentu izvede referendum. To je odsev njihove ustave, kjer je zapisano, da nobena zakonodajna oblast nima moči oblikovanja irskih zakonov ali kršitve njihove suverenosti. To pomeni, da morajo preostale države članice EU čakati na rezultate irskega referenduma.

Posebna je tudi rojstna pravica, ki jo imajo prebivalci Severne Irske. Gre za izvršitev svobodne odločitve o tem, ali se oseba identificira kot Irec ali Britanec, sicer pa je omogočeno tudi dvojno državljanstvo. V sporazumu je opredeljeno, da pravica odločitve ne more biti odpravljena z naknadno zakonodajno spremembo. Leto po referendumu o brexitu je angleški Guardian poročal o rekordni izdaji potnih listov Republike Irske. Z njim bi imetniki ostali državljani EU, kar naj bi bil razlog za povečano izdajo. Ni pa jasno, kako bi bila po izstopu Združenega kraljestva urejena rojstna pravica, ki je velikega pomena za severnoirsko prebivalstvo.

Zadnji dve desetletji med prebivalci vladata sprava in sožitje. S tem se je stabilizirala državna ekonomija obeh držav, ki sta postali soodvisni druga od druge. Oblikovani partnerski odnosi in okvirji trgovanja znotraj EU bi se z brexitom lahko izgubili.
 

Težko je zanikati prednosti partnerstva EU in Severne Irske
 

Po podatkih Eurostata ima Severna Irska najmanjše gospodarstvo v Združenem kraljestvu. Bruto domači proizvod (BDP) te skoraj dvomilijonske države znaša dobrih 51 milijard evrov, kar je leta 2016 predstavljalo le 2,1-odstotni delež celotnega BDP Združenega kraljestva. BDP na prebivalca je podpovprečen in znaša le 23,000 evrov. Po podatkih statističnega urada Severne Irske država brez Velike Britanije kar 60 odstotkov blaga izvozi v države EU (podatki ne vključujejo storitev). Podobno velja za uvoz blaga držav članic EU, ki predstavlja slabih 65 odstotkov celotnega uvoza Severne Irske. Poročila statističnega urada ne orišejo najbolj spodbudnih razmer za segment produktivnosti in razvoja. Nizka produktivnost je med drugim posledica razširjenosti industrij, ki na trgu že v osnovi nastopajo z nižjo produktivnostjo, ob tem pa je obseg zasebnega sektorja v primerjavi z Združenim kraljestvom bistveno manjši. Izpostavljen je tudi nadpovprečno velik delež javnih uslužbencev, ki predstavljajo več kot četrtino vseh zaposlitev. Pogosto se omenja nujnost vlaganja v razvoj delovnih mest, kjer bi zaposlili visoko izobražene kadre, kar pa se le počasi izboljšuje.

Ob teh podatkih Eurostat vseeno opozarja na prednosti, ki so vidne na Severnem Irskem. Med te spadajo velik delež visoko izobraženih angleško govorečih delavcev, zelo mlado prebivalstvo v primerjavi z EU, tekmovalno oblikovane stroškovne strukture in spodbudno okolje za podjetništvo. Pri Evropski komisiji se radi pohvalijo, da so prav oni »odigrali veliko vlogo pri razvoju ekonomskega in družbenega področja Severne Irske«. Finančno jo podpirajo že od leta 1989. Evropski parlament navaja, da so med letoma 1995 in 2013 preko različnih programov namenili skupno 1,3 milijarde evrov za Severno Irsko. Zadnji program naj bi se iztekel leta 2020.

EU in države članice sicer igrajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva Severne Irske, vendar največji partnerici ostajata Republika Irska in Velika Britanija. Vrednost izvoza Velike Britanije je enkrat večja od vseh ostalih izvozov skupaj, Republika Irska pa že več let ostaja največji izvozni trg zunaj Združenega kraljestva.
 

Severni Irci si želijo ostati v EU
 

Večina Severnih Ircev ni naklonjena izstopu Združenega kraljestva iz EU. To je bilo jasno že ob objavi regionalnih rezultatov referenduma 2016, ko je več kot polovica Severnih Ircev glasovala proti izstopu. Ob upoštevanju velikonočnega sporazuma se morajo Severni Irci sami odločiti, kako bodo nadaljevali svojo pot – znotraj ali zunaj EU. Ob izstopu Združenega kraljestva iz EU bi to pomenilo, da bosta Severna Irska in Republika Irska v dveh ločenih carinskih režimih in posledično bo treba preverjati dobrine, ki prečkajo mejo. Takšnega zaostrovanja meje si ne želi nihče.

Guardian niza tri možnosti, ki bi lahko ohranile »mehko mejo«. Severna Irska se lahko z referendumsko odločitvijo pripoji k Republiki Irski. O združitvi irskega otoka v eno državo se lahko Irci odločajo sami, brez odobritve Velike Britanije. Pomembno pri tem pa je tudi to, da se ne bi kršilo velikonočnega sporazuma. Evropska komisija in Severna Irska bi se lahko dogovorili, da slednja ostane v evropski carinski uniji. Takšen predlog je Michel Barnier, vodja pogajanj EU, predstavil že v začetku prejšnjega leta, vendar do končnega dogovora še ni prišlo. Obstaja pa tudi možnost dogovora, ki zadeva celotno Združeno kraljestvo; oblikovali bi carinski sporazum, ki bi vključeval vse države kraljevine. Ta možnost je neke vrste varovalna mreža, ki jo imenujemo »backstop«. To bi bilo zagotovilo, da tudi če pride do brexita brez dogovora, lahko državi še vedno nemoteno čezmejno trgujeta.

Nekateri zagovorniki brexita, kot je Boris Johnson, navajajo tehnološke rešitve za vprašanje irske meje. Omenjajo se kamere, ki bi prepoznavale registrske tablice ob prečkanju meje. Mayeva je takšno rešitev zavrnila s trditvijo, da tovrstna tehnologija še ni bila uvedena na nobeni meji, zato ni dovoljšne zagotovitve uspešnosti. Podobne kamere pa sicer na Severnem Irskem že uporabljajo ob izvajanju prometne zakonodaje. Težje pa bi bilo izvajati carinski nadzor, saj kamere ne zaznajo tovora, kar pomeni, da bi carinsko osebje vseeno moralo biti prisotno na meji. Situacija na irskem otoku je zaradi burne preteklosti torej vse prej kot lahko rešljiv problem.