Pred tremi desetletji je Tim Berners-Lee oblikoval preproste, a močne standarde za iskanje, povezovanje in predstavitev večpredstavnostnih dokumentov na spletu. Osvobodil jih je sveta in sprostil svetovni splet.
 
Medtem ko so nekateri zagrabili priložnost in postali internetni milijarderji, je Berners-Lee ostal predan svojemu cilju. Postal je neutrudni skrbnik tehničnih norm, katerih namen je bil razviti splet kot egalitarno orodje za povezovanje in izmenjavo informacij.
 
Zdaj 65-letni Berners-Lee meni, da je svetovni splet zašel. Po njegovem mnenju je preveč moči in osebnih podatkov v rokah tehnoloških velikanov, kot sta Google in Facebook – »silosi« je splošni izraz, ki jim ga je naklonil, namesto da bi podjetja poimenoval poimensko. Pravi, da jih poganjajo številni podatki, ki so postali nadzorne platforme in pogoj za inovacije, poroča Daily Mail.
 
Regulatorji izražajo podobne pomisleke. Velika tehnološka podjetja se v Evropi in nekaterih ameriških zveznih državah, soočajo s strožjimi pravili o zasebnosti. Google in Facebook so zasule protimonopolne tožbe.
 
Berners-Lee pa je ubral drugačen pristop: njegov odgovor na težavo je tehnologija, ki posameznikom daje več moči. Cilj je po njegovih besedah ​​ustvariti »splet, ki sem si ga prvotno želel«.
 

Moč v roke uporabnikom

 
Osebne spletne shrambe podatkov, so ključna tehnična sestavina za dosego tega cilja. Ideja je, da bi lahko vsaka oseba nadzorovala svoje podatke – obiskana spletna mesta, nakupe s kreditnimi karticami, pretočno predvajanje glasbe – v posameznem podatkovnem sefu, običajno na delčku strežniškega prostora.
 
Podjetja bi lahko dostopala do podatkov osebe z dovoljenjem prek varne povezave za določeno nalogo, kot je obdelava vloge za posojilo ali prikazovanje prilagojenega oglasa. Osebne podatke bi lahko navezovali in jih uporabljali selektivno, ne pa tudi shranjevali.
 
Vizija Berners-Leeja o suverenosti osebnih podatkov je v nasprotju z modelom kopičenja le-teh s strani velikih tehnoloških podjetij. Ima pa nekaj odmevov prvotne spletne formule – nabora tehnoloških standardov, ki jih lahko razvijalci uporabljajo za pisanje programov in ki jih podjetniki in podjetja lahko uporabljajo za gradnjo podjetij.

​

Zagonsko podjetje

 
Začel je z odprtokodnim projektom Solid, kasneje pa je z Johnom Bruceom, veteranom v svetu zagonskih podjetij, ustanovil podjetje Inrupt, ki je nadaljevalo razvoj.
 
»Gre za oblikovanje trgov,« je za The New Your Times dejal Berners-Lee, ki je Inruptov glavni tehnološki direktor.
 
Inrupt je novembra predstavil svojo strežniško programsko opremo za podjetja in vladne agencije. Zagonsko podjetje pa že izvaja peščico pilotnih projektov, vključno s tistimi z britansko nacionalno zdravstveno službo in vlado Flandrije, nizozemsko govoreče regije Belgije.
 
Začetni poslovni model podjetja Inrupt je zaračunavanje licenčnin za svojo komercialno programsko opremo, ki uporablja odprtokodno tehnologijo. Ta ponuja izboljšana orodja za zaščito, upravljanje in razvijalce. Podjetje s sedežem v Bostonu je zbralo približno 20 milijonov dolarjev investicij iz skladov tveganega kapitala.
 

Odpiranje novih priložnosti

 
Berners-Lee je za The New Your Times še povedal, da lahko novoustanovljena podjetja igrajo ključno vlogo pri pospeševanju sprejemanja nove tehnologije. Po njegovih besedah ​​je svetovni splet dejansko zaživel, potem ko je Netscape uvedel programsko opremo za brskanje po spletu in je Red Hat Linux, odprtokodni operacijski sistem, pripeljal v poslovne podatkovne centre.
 
V preteklih letih so podjetja, ki se osredotočajo na zaščito zasebnosti uporabnikov na spletu, prihajala in odhajala. Programska oprema teh »infomediarjev« je bila pogosto omejena in okorna, privlačna je bila le za tiste, ki se najbolj zavedajo zasebnosti.
 
Toda tehnologija je postala hitrejša in pametnejša, pritisk na velika tehnološka podjetja pa se povečuje.
 

Popravni izpit

 
Za Berners-Leeja je podjetje Solid-Inrupt popravek. Svojo kariero je posvetil izmenjavi informacij, odprtosti in osebnem opolnomočenju na spletu – kot direktor konzorcija za svetovni splet, predsednik Instituta za odprte podatke in akademik na Massachusetts Institute of Technology in Univerzi v Oxfordu. Med njegovimi priznanji je tudi Turingova nagrada, ki jo pogosto imenujejo tudi Nobelova nagrada za računalništvo. V svoji rodni Angliji je častni vitez – Sir Timothy Berners-Lee.
 
Prizadevanje, da se posameznikom omogoči večji nadzor nad njihovimi podatki, se pogosto začne kot vprašanje zasebnosti, meni Berners-Lee. A nov posel podatkov bo po njegovih besedah ​​od podjetnikov, inženirjev in vlagateljev zahteval, da odprejo oči in prepoznajo priložnosti za nove izdelke in storitve, tako kot so to storili s spletom.
 
Končni cilj projekta je uspešen decentraliziran trg, ki ga poganja osebno opolnomočenje in sodelovanje, je dejal Berners-Lee.

Privrženci in kritiki

 
Nekateri pravijo, da je tehnologija Solid-Inrupt preveč akademska za običajne razvijalce. Sprašujejo se tudi, ali bo tehnologija dosegla hitrost in moč, ki sta potrebni, da postane platforma za prihodnje aplikacije, kot so pomočniki programske opreme, ki jih animirajo podatki osebe.
 
»Nihče ne dvomi o smeri,« je denimo dejal Liam Broza, ustanovitelj odprtokodnega podatkovnega projekta LifeScope. »Je na pravi poti. Toda ali bo to, kar počne, v resnici uspelo?«
 
Drugi pravijo, da je tehnologija Solid-Inrupt le del odgovora. »Zunaj projekta Tima Berners-Leeja je veliko dela, ki bo ključnega pomena za uspeh njegove vizije,« je prepričana Kaliya Young, sopredsednica delavnice Internet Identity Workshop, katere člani se osredotočajo na digitalno identiteto.
 
Berners-Lee odgovarja, da njegova ekipa ni izumila lastnega sistema identitete, in da se lahko vse, kar je delovalo, vključi v njegovo tehnologijo.
 
Inrupt se sooča z vrsto tehničnih izzivov, vendar z nobenim, ki bi bil »nemogoč« je dejal Bruce Schneier, znani strokovnjak za računalniško varnost in zasebnost, ki se je družbi Inrupt pridružil kot vodja varnostne arhitekture.
 
Schneier je optimist. »Ta tehnologija bi lahko sprožila ogromno inovacij, ki bi lahko postala nova platforma, kot je bil iPhone na področju aplikacij za pametne telefone,« je dejal.
 
»Mislim, da imamo dobre možnosti, da spremenimo način delovanja interneta,« je zaključil.