Tuji menedžerji: Bo globalna kriza udarila že letos ali ne?

Gospodarski predstavniki Amerike in Evrope so vedno bolj pesimistični.

Anketa časnika The New York Times med 134 izvršnimi direktorji družb, kot so Ford, Verizon in Morgan Stanley, je pokazala, da skoraj polovica meni, da bo ameriško gospodarstvo že do konca letošnjega leta zašlo v recesijo, torej leto prej, kot napovedujejo analitiki.

Glavni razlog za pesimizem v ZDA je prvi padec krivulje donosnosti v trenutnem gospodarskem ciklu.

Že tradicionalno dejavnik strahu napoveduje zaskrbljenost investitorjev glede kratkoročne prihodnosti bolj kot dolgoročne, temu pa običajno sledi upad dejavnosti in napoved recesije.



Tudi raziskava Univerze Duke med ameriškimi finančnimi direktorji je pokazala, da jih skoraj polovica pričakuje recesijo že konec letošnjega leta. Podjetja, vključena v raziskavo, napovedujejo padec obsega naložb ter ohranjanje stopnje zaposlenosti in ne več njenega povečevanja. Glede na anketo Nacionalnega združenja poslovnih ekonomistov (NABE) bodo ZDA do konca leta 2021 padle v recesijo. Kot je poročala ameriška medijska agencija Bloomberg, deset odstotkov vprašanih meni, da bo do recesije prišlo letos, 42 odstotkov jih ocenjuje, da se bo to zgodilo prihodnje leto, 25 odstotkov pa jih je odgovorilo, da v letu 2021.



Poslovno raziskovalno podjetje Conference Board je januarja ugotavljalo, da je v Evropi največji pesimizem zaznati v proizvodnem sektorju, razlog pa je v zmanjšanji rasti mednarodnega povpraševanja. V Evropi je bila konec leta 2018 še vedno močna notranja potrošnja, stopnja brezposelnosti je še upadala, istočasno pa so gospodinjstva povečevala svoje prihranke. V drugi polovici leta 2018 je bilo v Evropi že začutiti zmanjšano ekonomsko aktivnost, ki se bo po navedbah Conference Board nadaljevala tudi letos. Ugotavljajo tudi, da se bodo predvsem v vzhodni Evropi okrepili pritiski na strošek delovne sile, katerega rast se je že zaustavila. Rast BDP bo manjša kot leta 2018, kar ugotavljajo tudi evropske institucije.

Tudi Svetovna banka je zmanjšala napoved svetovne gospodarske rasti za letos na 2,9 odstotka in ob tem zapisala, da je razlog predvsem v upočasnjeni globalni trgovini in zmanjšani proizvodnji dejavnosti. A njihove napovedi v primerjavi z NABE niso tako črnoglede, saj bo letos ameriško gospodarstvo doseglo 2,5-odstotno rast BDP v primerjavi z 2,9-odstotno v lanskem letu, medtem ko naj bi Kitajska beležila 6,2-odstotno rast v primerjavi s 6,5-odstotno v lanskem letu, v Evropi pa se bo rast BDP ustavila pri 1,6 odstotka.

Kakšna so pričakovanja glede poslovanja v tem in naslednjem letu, smo povprašali tudi direktorje tujih gospodarskih družb iz Italije, Francije in Nemčije.

Dr. Thomas Sichla direktor podjetja RWE Ljubljana in podpredsednik Slovensko-nemške gospodarske zbornice

Nemško gospodarstvo je v zadnjem času zabeležilo opazno upočasnitev, zaradi česar je morala vlada znižati svojo gospodarsko napoved za leto 2019. V Nemčiji obstaja precejšnja negotovost glede prihodnje rasti zaradi počasnejše rasti svetovnega gospodarstva, protekcionističnega obrata v ZDA, brexita, šibkejše rasti na Kitajskem in težavnih razmer v Italiji. Vse bolj je jasno tudi, da mora Nemčija za konkurenčnost v prihodnosti narediti več na ključnih področjih, kot so umetna inteligenca, baterije za električne avtomobile in digitalizacija. Nekatere napovedi kažejo, da je več kot polovica nemških delovnih mest v nevarnosti, da se bodo avtomatizirala ali radikalno spremenila zaradi novih tehnologij, kar bo ustvarilo velike poslovne in družbene izzive. Toda po mojem mnenju ne smemo biti pesimistični. Čeprav bo rast nižja, kot se je pričakovalo prej, je nemško gospodarstvo še vedno na poti, da v letu 2019 zabeleži rast – in to že deseto leto zapored. Gre za najdaljše obdobje neprekinjene rasti po 90-ih letih prejšnjega stoletja.
Pri našem poslovanju pa je treba izpostaviti, da je energetska panoga v Nemčiji in po svetu sredi prelomne preobrazbe, ki jo poganjajo zahteve glede dekarbonizacije, decentralizacije in digitalizacije. Krovna družba podjetja RWE Ljubljana innogy načrtuje, da bo zaradi omenjenih trendov v treh letih vložila več kot 7 milijard evrov v svoje tri enote (obnovljivi viri, omrežja in infrastruktura, maloprodaja). Družba innogy vlaga tudi v področja v vzponu, kot so sončne elektrarne, širokopasovne povezave in e-mobilnost. Prav tako je bila lani napovedana prelomna integracija dveh vodilnih nemških energetskih družb, družb E.ON in innogy. Ko bo zaključena, bo nastalo evropsko podjetje, ki bo v popolnem položaju za vodenje evropske energetske preobrazbe. Vse to kaže, da je kot odziv na okoljske, tehnološke in ekonomske izzive energetika trenutno verjetno ena najbolj dinamičnih in zahtevnih panog.

Jean-Pierre Mesić generalni direktor družbe Renault Nissan Adriatic

Prepričan sem, da o krizi v Evropi leta 2019 ne moremo govoriti. Na vidiku so sicer nekateri temni oblaki, a ker smo močno internacionalizirani, ni razloga za strah. Ruski trg naj bi se po napovedih povečal za tri odstotke, brazilski pa za deset odstotkov. Tudi na splošno bo, če izključimo posledice brexita, v Evropi kot tudi drugod po svetu gospodarska rast stabilna.
Tudi avtomobilska industrija ne bi smela beležiti večjih pretresov. Še naprej se bodo nadaljevale spremembe na področju prodaje in tehnologije. Pričakujemo povečanje števila bencinskih, hibridnih in električnih vozil v skupni prodaji.
Tempo prodaje v Evropi bo Renault leta 2019 zagotavljal s prenovljenimi avtomobili Kadjar, Twingo, Koleos, Espace, Trafic in Master. Med njimi ima Twingo poseben čustveni pomen, saj je Revoz v Novem mestu edina tovarna na svetu, ki ga proizvaja. Toda daleč najpomembnejši popolnoma nov model, ki bo vplival na naše prodajne številke, je novi Clio, saj je od začetka prve generacije leta 1990 to najbolj prodajan model družbe Renault na svetu. Novi Clio smo predstavili na avtomobilskem salonu v Ženevi v torek, 5. marca. V septembru ga bomo začeli prodajati v večini evropskih držav. S ponosom lahko rečemo, da bo Revoz ena od tovarn, ki proizvajajo ta izjemen avto, ki naj bi ostal najbolj prodajan Renault na svetu in najbolje prodajan avtomobil na splošno v Sloveniji. Poleg tega imamo pomembne načrte z modelom Dacia, ki je med zadnjo svetovno gospodarsko krizo dokazal, da je blagovna znamka, ki je varna pred kriznimi razmerami.

Riccardo Illy podpredsednik delniške družbe Illycaffè

Po moji oceni ohlajanje svetovnega gospodarstva ni najhujša stvar. Precej bolj me skrbi upočasnjevanje rasti svetovne trgovine, ki se je v zadnjih petih letih prepolovila. Razlogi za to so protekcionistični ukrepi, ki jih proti Kitajski usmerja ameriški predsednik Donald Trump. Na Kitajskem se tako ni upočasnila zgolj gospodarska rast, ampak tudi izvoz. Manj globalne trgovine pomeni manj vlaganj, s čimer izgubimo vsi. Če gledamo na Evropo kot eno državo, bi bila to največja ekonomija na svetu, z izjemnim potencialom za rast, za kar se lahko zahvali tudi kulturni in jezikovni raznolikosti. Obstaja kibernetski zakon, tako imenovan zakon o potrebni raznolikosti, ki pravi, da bo med različnimi sistemi postal najbolj učinkovit in prevladal tisti, ki premore največjo raznolikost vedenjskih vzorcev, saj se bo najbolje spopadal s spremembami v okolju. Napaka, ki smo jo naredili v preteklosti, je, da nismo uspeli znižati javnega dolga in popraviti finančnega položaja Evrope, kar pomeni, da danes nimamo veliko manevrskega prostora za spopadanje z morebitno novo krizo. Težava mnogih evropskih držav, kot so Italija, Grčija in tudi Francija, je previsok javni dolg, ki onemogoča višje deficite v primeru nove krize ter proticiklične ukrepe. Italija raste najmanj v EU. Prvič, zaradi visokega javnega dolga, ki znaša okoli 130 odstotkov BDP in ne dovoljuje investicij in javnih izdatkov. Drugič, zaradi demografskih sprememb, nižji naravni prirastek od Italije ima samo še Japonska. In tretjič, zaradi negotovosti, ki jo prinaša trenutna vlada. Edine države, ki se bodo lahko učinkovito spopadle s prihodnjo krizo, so tiste, ki jim je uspelo znižati javni dolg pod 60 odstotkov BDP ali blizu te vrednosti, saj bodo edine lahko koristile ukrepe Evropske centralne banke, kot je kvantitativno sproščanje oziroma kupovanje obveznic z namenom črpanja denarja v obtok. A tudi to verjetno ne bo dovolj za preprečitev recesije. Na žalost moram ugotoviti, da se nismo veliko naučili iz preteklih kriz. Morali bi biti previdnejši, a temu ni tako.