Trump povzročil kolaps borz. Se bo sesedlo tudi gospodarstvo?

Borzni trgovci so pozorno spremljali štetje glasov in temu prilagojeno oddajali svoja naročila na terminskih borzah, na katerih se trguje 23 ur na dan. Ob prvih znakih vodstva Donalda Trumpa se je na borze zlil val prodajnih naročil, kupci so se pa umaknili na nižje cene. Posledično so cene delniških indeksov strmoglavile do te meje, da so se kupcem zdele dovolj nizke, da bi znova kupovali.

Najširše uporabljeni ameriški delniški indeks S&P500, ki vsebuje 500 največjih ameriških podjetij, je v manj kot dveh urah izgubil več kot 4 odstotke vrednost, kar je skoraj 500 milijard dolarjev. Ameriški dolar je prav tako močneje upadel in proti evru izgubil dva odstotka, proti japonskemu jenu pa kar tri odstotke. Največje posledice zmage Trumpa so občutili v Mehiki, kjer je peso izgubil več kot 10 odstotkov svoje vrednosti proti dolarju.

Večino teh transakcij so pa naredili algoritmi. V časih panike ljudje na borzah reagirajo prehitro in premočno. V obdobju ko na borzah prevladujejo algoritmi, se ta odziv še dodatno poveča, tako v hitrosti kot velikosti padca. Borzni trgovci, ki uporabljajo algoritme za svoje trgovanje (to so po navadi alternativni (angl. hedge) skladi, investicijske banke in drugi večji borzni trgovci), so v primeru tokratnih predsedniških volitev uporabili preprosto logiko v odločitvenih procesih algoritmov - če se verjetnost zmage Donalda Trumpa poveča, prodaj terminske pogodbe na delnice, ameriški dolar in predvsem mehiški peso.

Ta preprosta logika je bila uporabljena v ogromnem številu takšnih algoritmov, hkrati pa je dodatno spodbudila prodaje preveč optimističnih borznih trgovcev, ki so v zadnjih dneh kupovali delnice v upanju zmage Hillary Clinton. Sedaj so prisiljeni v prodaje, saj so iz optimizma prešli v pesimizem, hkrati si pa želijo čim prej zapreti svoje pozicije na borzi, ki so bile močno v rdečem.

Ameriški brexit trenutek

Zelo zanimivo je primerjati dogajanje okoli britanskega referenduma o prihodnosti Velike Britanije v Evropski uniji in ameriških volitev. Sprva so borze zaradi potencialnega "negativnega" scenarija malce upadle, nato pa v obeh primerih v zadnjih dveh dneh pred samim dogodkom močno narasle.

Optimizem te skupine trgovcev, ki so v zadnjih dveh dneh imeli dovolj kapitala, da so trge poslali višje, je hitro skopnel, kar je še dodatno vplivalo na padce, ko so se poskušali znebiti naložb, ki so jih kupili. Njihov optimizem je verjetno slonel na pričakovanju racionalnih odločitev ljudi na voliščih. V primeru Brexita se je že takoj po odzivu trgov prikazal občutek obžalovanja, saj izhod Britanije iz EU prinaša več negativnih posledic kot pozitivnih. Dvomim, da se bo takšen občutek obžalovanja poznal tudi v ZDA, ker ni tako enostavno oceniti posledice, ki jih lahko povzroči nov predsednik.

Prav ta dodatna negotovost na borzah in po svetu nasploh, ki je nastala predvsem zaradi retorike Donalda Trumpa, bo v prihodnjih dneh in tednih močno v ospredju, tako med borznimi trgovci, največjimi trgovskimi partnerji ZDA in tudi centralnimi bankirji, ki jim takšen dodaten vir negotovosti popolnoma meša štrene pri postavljanju optimalne monetarne politike. Ameriška centralna banka bo po vsej verjetnosti zaradi tega prestavila dvig temeljne obrestne mere v naslednje leto, kljub napovedim o letošnjem dvigu.

Kot smo pa že videli v primeru Brexita (in ogromnem številu preteklih negativnih presenečenj na borzah), se trgi kmalu zatem stabilizirajo. V ozadju tega je popolnoma psihološki učinek - ljudje nasploh dajemo krepko preveliko težo potencialnem vplivu dogodkov na kratek rok, premalo pa razmišljamo o možnih vplivih na srednji rok.

V zadnjih tednih smo lahko vsak dan brali in poslušali o ameriških volitvah (tako kot vsi na tem svetu), kar nam je posledično ustvarilo občutek pomembnosti tega dogodka. Med borznimi trgovci je hitro postalo splošno priznano, da bo Trumpova zmaga povzročila padce cen na borzah, kljub temu, da je v tako kompleksnem dinamičnem sistemu kot je borza težko z gotovostjo govoriti o direktnih vzročnih zvezah. Ampak prav to splošno prepričanje je postalo samo-izpolnjujoča prerokba.

Kolapsu borze sledi kolaps gospodarstva?

Prvoten odziv borze torej ni najboljši kazalec tega, kako bo nek dogodek dolgoročno vplival na samo gospodarstvo. Zmaga Trumpa še ne pomeni avtomatične gradnje zidu na meji z Mehiko, prav tako pa ne pomeni omejevanja trgovine z Kitajsko in drugimi gospodarstvi. Predsednik ZDA ni diktator, zato ne more popolnoma sam določati in pisati zakonodaje.

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo pomiritev trgov, v prihodnjih tednih pa bolj racionalno razmišljanje in analize srednjeročnega in dolgoročnega vpliva zakonov in ukrepov, ki bodo potencialno sprejeti pod novim predsednikom ZDA, ki pa bodo verjetno pokazale, da je bil odziv borz malce pretiran.