Trgovinska vojna: V Evropo bo prišlo več mesa iz ZDA

Države Evropske unije se v trgovinski vojni ZDA in Kitajske ne postavljajo na kitajsko stran, saj se tudi same zavedajo pasti gospodarskega ekspanzionizma azijske velikanke. Evropa ima sicer pomembne pomisleke, a je gospodarsko in varnostno sodelovanje z ZDA še naprej bistvenega pomena za staro celino, ki se je vsaj za zdaj odločena pogajati. Zato bodo ob soglasju evropskega parlamenta ZDA močno povečale izvoz govedine v države Evropske unije v okviru obstoječe kvote za tujo govedino. V Bruslju poudarjajo, da gre za hormonsko neobdelano meso, pri vsej kvoti pa za leta 2009 doseženi in leta 2014 revidirani sporazum v okviru Svetovne trgovinske organizacije. A sklicevanje na mednarodno organizacijo in njena pravila ne more skriti dejstva, da Trump brez upoštevanja starih pravil napada tudi zaveznike.



Konec koncev imamo najboljšo govedino na svetu, je Donald Trump naznanjal »enormno zmago za naše kmete« – in se pošalil, da zdaj delajo na 25-odstotnih carinah na uvožene mercedese in beemveje. V Evropi se jih ni veliko smejalo tej »šali«, preveč ljudi se boji novega gospodarskega nacionalizma v ZDA in drugod. Tako kot večji del sveta so države EU žrtve kazenskih carin na jeklo in aluminij, grožnje s kazenskimi carinami na avtomobile pa so še veliko resnejše. Trump se pritožuje nad desetodstotnimi evropskimi carinami na ameriške osebne avtomobile, medtem ko so ameriške na evropske le 2,5-odstotne.

Pri tem pa republikanski prvak ne pove, da so ameriške carine na evropske lahke tovornjake in SUV, daleč najbolje prodajana vozila v ZDA, 25-odstotne, v nasprotno smer pa le desetodstotne, zato so pod črto carine na obeh straneh Atlantskega oceana približno izenačene. To je eden pomembnih evropskih argumentov, a bodo potrebni še drugi, če se hoče EU izogniti vsaj najhujšim udarcem strateškega merjenja moči med ZDA in Kitajsko v času, ko je njena gospodarska rast daleč od zadovoljive. Tudi številne države EU bi nedvomno morale prevetriti zaprašeno gospodarsko politiko, a nacionalizem najpomembnejše varnostne partnerice vendarle grozi tudi zgodovinskim pridobitvam združevanja.

ZDA po morebitnem brexitu tesno z Veliko Britanijo?

Kot je ob nastopu brexitovca Borisa Johnsona na čelu britanske vlade naznanil Trump, ZDA že pripravljajo trgovinski sporazum z Veliko Britanijo po njenem izstopu iz Evropske unije, ki naj bi pomembno presegal zdaj dovoljeno po pravilih iz Bruslja. Novi britanski zunanji minister Dominic Raab z besedami, da Bruselj ni edina igra v mestu, napoveduje skorajšnji obisk v Washingtonu ter pozdravlja »toplino, s katero ameriški predsednik govori o naši državi«. Ameriški nacionalist ima tudi sam velike zamere do EU, ki ji očita posredno pomoč nemškemu izvozu avtomobilov in drugega, pa bo morda poskušal postaviti zgled drugim evropskim nacionalizmom, ki bi hoteli po britanski poti.

Ne gre le za nekatere vzhodnoevropske države, po oceni voditelja nemškega inštituta Ifo Clemensa Fuesta so poleg v Združenem kraljestvu najmočnejša protievropska gibanja v Italiji in Franciji. Fuest EU tudi sicer priporoča fleksibilni pristop s podskupinami, ki se jim lahko kasneje pridružijo drugi, še posebej pri vprašanjih priseljevanja, varnosti in razvojne pomoči. Evropa se ne bi smela preveč prepirati o drugih stvareh, saj jo čakajo bistvene odločitve o trgovinskem sodelovanju z ZDA in Kitajsko. V skladu z lanskim dogovorom prejšnjega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja z ameriškim predsednikom Trumpom v EU napovedujejo tudi večji uvoz ameriške soje in utekočinjenega plina in v Bruslju upajo, da bodo tako odvrnili vsaj najbolj akutne nevarnosti.