Štromarke, zidarke in mizarke bomo

Morda veste, kdo je izumil koš za smeti s pedalom, filtre za kavo, prilagodljiv pasji povodec, korektor in sodoben električni hladilnik? Ženska. Kdo pa je izumil računalniški jezik Cobol, hišo na solarno ogrevanje, centralno ogrevanje, osnovo za brezžične tehnologije, krožno žago, nevidno neodbojno steklo, avtomobilske brisalce? Tudi ženska.

Ženske so v znanstvenih in inovatorskih vodah že od nekdaj, tudi na tistih področjih, ki že tradicionalno veljajo za moška. Pri nas smo imeli prvo letalko, Kristino Gorišek., že leta 1932 .A tako kot marsikje drugje tudi pri spolni identifikaciji poklicev izjeme potrjujejo pravila.

Ni treba, da si najbolj inteligenten, je pa dobro, da imaš trdo rit.

Podatki namreč kažejo, da se ženske še vedno v manjši meri odločajo za tehniške in naravoslovne smeri, kar utegne postati v četrti industrijski revoluciji za njih težava, ko se bodo želele zaposliti. Že danes namreč delodajalci najpogosteje iščejo inženirje, tehnike strojništva in elektrotehnike, računalničarje, programerje, gradbince, varilce, ključvaničarje, orodjarje, strugarje, elektroinštalerje, primanjkuje pa tudi mizarjev, kuharjev in natakarjev. In med tem, ko moški uspešno prevzemajo nekoč tipično ženska dela in postajajo uspešni in priznani frizerji, modni kreatorji in natakarji, je na drugi strani žensk v tipično moških poklicih še vedno malo. Kot je na dogodku Dan za punce, kjer mlada dekleta novačijo, da se odločijo za bolj tehnične in naravoslovne karierne poti, povedala simpatična dijakinja drugega letnika Gimnazije in srednje šole Kočevje, Erna Bašić je v programu mizar še vedno edino dekle. Bašićeva že sedaj ve, kaj si želi početi in to je, »ustvarjati unikatno pohištvo v svoji lastni mizarski delavnici.« Za poklic se je odločila, ko je pri delu opazovala svojega očeta in še vedno jo fascinira, kako iz načrta že naslednji dan lahko nastane čudovit izdelek. Osem sošolcev, kolikor jih poleg nje obiskuje omenjeni program, jo je zelo pozitivno sprejelo, »z ničemer negativnim povezano s spolom se še nisem soočila, me pa skrbi fizična moč, ki je v mojem primeru še ni dovolj, ampak na srečo mi pomagajo stroji pa tudi oče,« je pojasnila Bašićeva. Teja Török. univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki je že več kot tri leta zaposlena v gradbenem podjetju Pomgrad, ima iz gradbišč nekoliko drugačne izkušnje.

Na gradbišču žvižgajo za tabo

ni podpisa

»Seveda žvižgajo za tabo, komentirajo, ampak si ni težko izboriti spoštovanja, če se le enako spoštljivo obnašaš do njih, ne glede na to ali gre za delavca ali nadzornika. Vse je odvisno, kako si narediš. Biti ženska v gradbeništvu pa je tudi prednost, saj te ob dnevu žena peljejo na kosilo, kupijo čokoladne praline, podarijo rožice, saj ker nas ni veliko, si to lahko privoščijo,« opisuje Törökova, ki mladim dekletom, ki jih zanimajo naravoslovne smeri toplo priporoča vpis v te šole. »Ni potrebno, da si najbolj inteligenten, je pa dobro, da imaš trdo rit, se usedeš in našturdiraš snov, tako, da jo razumeš.« V njeni generaciji je v drugem letniku iz študija izpadlo veliko več fantov kot pa deklet, kar pravi »zagotovo kaže na to, da so punce pri študiji bolj zavzete, natančne in vztrajne.« Delo v gradbeništvu je zelo razvejano in čeprav je kriza naredila svoje, so vsi njeni sošolci že dobili zaposlitev. Inženirka gradbeništva tako lahko dela kot nadzornica gradnje, organizatorka gradbišča, projektira in načrtuje objekte ali v laboratoriju preučuje in testira gradbene materiale. Gradbena tehnica pa nudi pomoč pri vodenju in organizaciji del, pripravlja popise del, meri in izdeluje predračune itd ..

Iz tehnike v družboslovje ja, obratno ne

Alenka Flander, doktorica politoloških znanosti, sicer pa diplomantka fakultete za elektrotehniko, danes direktorica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, je dekletom svetovala, da naj, če menijo, da jih zanima več področji, raje izberejo tehniko, »ker iz tehnike v družboslovje je vedno pot, obratno pa je ni. »Tehnika in naravoslovje nudita veliko možnosti, tudi v marketinških vodah pride večkrat prav tehnično znanje, saj lažje prodajaš izdelek, če ga tudi strokovno poznaš. Nekaj mojih kolegic iz fakultete dela kot prevajalk iz slovenščine v angleščino za naravoslovne in tehnične publikacije. Torej, tudi, če greste na tehnično smer, in se izkaže, da imate interes in željo po čem drugem, jo lahkoz lahkoto uresničite.«

Dekleta v moških poklicih so zelo cenjena, večkrat se izkažejo za bolj uspešne, saj so vzdržljiva, vztrajna, marljiva in natančna.

Maja Šoba Tovšak iz Združenja delodajalcev Slovenije, ki je dogodek organiziral že petič zapored, je poudarila, da imajo podjetja veliko težav pri iskanju primernih kadrov, saj je na eni strani poplava družboslovnih kadrov, a zanje ni dela, na drugi pa je pomanjkanje naravoslovno tehničnih kadrov, po katerih povprašujejo podjetja z visoko dodano vrednostjo. »Ta podjetja potrebujejo razvijalce ideje in ustvarjalce, takšne profile pa izobražujejo naravoslovne in tehnične vede.« Tudi ona je mnenja, da so »dekleta v moških poklicih zelo cenjena, večkrat se izkažejo za bolj uspešne, saj so vzdržljiva, vztrajna, marljiva in natančna.«

Tehnični in naravoslovni izobraževalni programi so bili prva izbira tudi marsikatere uspešne slovenske podjetnice. Aleša Kandus, predsednica uprave Medexa, se je v srednji šoli učila elektrotehnike, nato izobraževanje nadaljevala na Fakulteti za elektrotehniko ter se specializirala za avtomatiko in kibernetiko v medicini. Deli prepričanje, da so inženirji s svojim logičnim načinom razmišljanja ter v kombinaciji z čustveno in socialno inteligenco tudi odlični vodje, to pa je tudi eden izmed poklicev prihodnosti, po katerem bo veliko povpraševanja. Tudi Tanja Skaza, lastnica in direktorica Plastika Skaza, ki je družinsko podjetje po finančni krizi leta 2008 izvleka iz rdečih številk in ga preobrazila v eno najuspešnejših slovenskih podjetji, si je za srednjo šolo izbrala tehnično smer na Šolskem centru Celje. Prva slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek pa je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 

ni podpisa

Vpis v srednje šole

Leta 1999 se je v nižje poklicno izobraževanje vpisalo 5,1 odstotkov generacije, delež pa je z vsakim letom upadel in dosegel najnižjo raven v šolskem letu 2008 / 2009, ko se je za poklic izobraževalo le še 1,8 odstotkov generacije. V zadnjih letih se delež giblje okoli dveh odstotkov. Tudi v srednjem poklicnem izobraževanju je delež vpisanih v primerjavi z letom 1999 padel za nekaj več kot deset odstotkov in se v zadnjih letih giblje nekoliko nad dvajsetimi odstotki.

Raste pa zanimanje za srednje tehnične in strokovne programe, kjer se je od leta 1999 vpisalo deset odstotkov več generacije in je bilo v šolskem letu 2014/2015 vpisanih že štirideset odstotkov generacije. V nižje in srednje poklicne programe se vpiše manj kot trideset odstotkov deklet, zanimivo pa je, da delež dijakov v višjih letnikih na vseh smereh pade med tem ko delež deklet, ki uspešno preidejo v višji letnih ostaja enak, kar potrjuje to, da dekleta pri izobraževanju bolj uspešna od fantov.