So mandlji eden izmed rešiteljev podnebnih sprememb?

Pred petimi leti je študija, ki je analizirala kardiovaskularne koristi uživanja mandljev, povzročila mandljevo mrzlico. Kako ne bi, če pa so dognali, da 30 gramov zaužitih mandljev na dan za 3,5 odstotka zmanjša tveganje za srčne bolezni, ki bi se utegnile razviti čez deset let. Še pred tem je bilo znano, da pomagajo pri izgubi telesne teže in dajejo občutek sitosti, pomagajo preprečevati sladkorno bolezen in artritis, zavirajo rast rakavih celic in zmanjšujejo tveganje za alzheimerjevo bolezen. Lahko bi rekli, da so najboljša hrana, ki jo lahko uživamo, zato so v ZDA kot blisk izpodrinili arašide. Američani jih zdaj pojedo desetkrat več kot leta 1965. Z »napadi« na mesne bel­jakovine in sojino mleko postajajo ti oreščki vse bolj priljubljeni. Da ne bo pomote, že pri Egipčanih so bili cenjeni – dodajali so jih v kruh za faraone.

Od kod izvira drevo, za katero v svetopisemski knjigi Geneza piše, da daje ene najboljših plodov, devetkrat so mandlji ali mand­ljevi cvetovi omenjeni tudi v hebrejskih spisih, v krščanski ikonografiji pa veje mandljevca simbolizirajo deviško rojstvo, ni znano. Domnevno izhaja iz Kitajske in srednje Azije. Mandlje so jedli tudi raziskovalci, ki so potovali po svilni poti med Azijo in Sredozem­ljem. Uspevali so tudi v Italiji in Španiji, od koder so jih prepeljali v Kalifornijo, prav tako rastejo pri nas.
 

Par, ki porabi več vode kot ves Los Angeles

Več kot pol milijona hektarov kmetijskih zemljišč v Kaliforniji je pred štirimi leti ostalo praznih zaradi petletne suše, domnevno najhujše v zadnjih 1200 letih. To pa ni veljalo za nasade mandljevcev. Kmetje si ne morejo privoščiti, da bi pozabili na mandljeve nasade, v katere so v zadnjih 25 letih vložili milijone dolarjev. Pri življenju so jih ohranili s podtalnico in razjarili Kalifornijce, ki so morali s pitno vodo varčevati. Tudi v preteklosti so kmetje vedno črpali dovolj podtalnice, da so preživeli, toda sredi petletne kalifornijske suše so jo porabljali tudi pridelovalci mand­ljev. Za nameček se je v zadnjem desetletju v Kaliforniji površina zemljišč z mandljevci povečala za 47 odstotkov (ob tem so podvojili tudi zemljišča za pistacije), je pisala revija Mother Jones.

Več kot 80 odstotkov mandljev pridelajo v Kaliforniji. Levji delež jih prihaja s posestev, ki so v lasti Stewarta in Lynde Resnick. Med drugim sta tudi lastnika podjetja Teleflora, ki je največji dobavitelj cvetja v državi, ustekleničene vode Fiji, Pom Wonderful, ki izdeluje sok iz granatnih jabolk, priljubljenih pomaranč Halos in pistacij, ki končajo v vrečkah Wonderful Pistachios. Resnickova sta največja svetovna pridelovalca pistacij in mandljev. Trdita, da imata v lasti drugo največje ameriško podjetje za proizvodnjo, vredno približno 4,2 milijarde dolarjev, je pisala revija Mother Jones. Vse to jima je uspelo, ker imata vodo, ki jo rastline potrebujejo za rast. Premišljeno sta se ukvarjala s politiko končanja kalifornijskih pravil o vodah. Danes tako porabita več vode kot katera koli druga družina, kmetija ali podjetje v državi. Porabita več vode, kot je v nekaj letih porabijo prebivalci Los Angelesa in celotno območje zaliva San Francisca skupaj.

Če ste morebiti prebrali knjigo Cadillac Desert, veste nekaj o zapletenem in pogosto koruptivnem 100-let­nem boju Kalifornije glede vodnih pravic. Državni zakoni o porabi vode so temeljili na pravilu, da kdor prvi pride, prvi melje, kar pomeni, da prvim imetnikom vodnih pravic (in te imata Resnickova še danes), v času suše ni bilo treba varčevati z vodo. Nekateri kmetje lahko zato tudi ob pomanjkanju še vedno poplavijo svoje pašnike za govedo, tudi če morajo prebivalci mest, kot sta Okieville in East Porterville, voziti z vodo s cisternami in se prhati iz veder.   Zakaj bi morali vodo namenjati žejni kmetijski industriji in oreščkom, ki izvirajo iz Irana in okoliških držav, medtem ko drugi kmetje ne morejo gojiti drugih žejnih rastlin, so se spraševali jezni Kalifornijci. Zato, ker lahko in ker, medtem ko se na 202.000 hektarih neobdelanih površin izgublja rodovitnost tal in sprošča shranjeni ogljik, kalifornijski mandlji, kot tudi drugi trajni nasadi sadja in oreščkov, vsrkavajo ogljikov dioksid in ga shranjujejo v svojih tkivih in tleh. Več analiz življenjskega cikla ogljika v industriji je pokazalo, da bi lahko z ustreznim upravljanjem in kreditnim sistemom za izpuste CO2 industrija mandljev zadržala več ogljika, kot ga oddaja. V luči tega pravijo, da lahko mandljevci rešijo problem podnebnih sprememb.
 

Skladišče ogljikovega dioksida

Kmetijstvo ima kompleksno vlogo pri podnebju. Če bi vse pridelovalne površine na svetu obdelovali brez ali z malo upoštevanja sproščanja ogljikovega dioksida, bi 14 odstotkov skupnih emisij, ki jih povzroča kmetijstvo, lahko povzročilo podnebno katastrofo oziroma dvig globalne povprečne temperature za dve stopinji Celzija. Nasprotno pa bi bilo lahko kmetijstvo s skrbnim upravljanjem obdelovalnih površin del rešitve. Eden ključnih načinov za dosego tega cilja je prehod z letnih posevkov na trajne nasade, kot so nasadi mandljevcev. Po študiji z ameriške univerze Yale bi lahko Kalifornija, kjer pridelajo 80 odstotkov vseh mandljev, postala ogljično nevtralna, če bi se bolj posvetili gojenju mandljevcev.

Študija, objavljena v strokovni reviji Journal of Industrial Ecology, pravi, da osemdeset odstotkov teh dreves raste na območjih, ki jih je prizadela suša. Breme, ki ga nosi drevo s plodovi, za katere je že v bibličnih časih veljalo, da so simbol upanja, pa je potreba po vodi. Vendar nova raziskava kaže, da se lahko energetski in ogljični odtis nasadov zmanjšata, na primer z uporabo luščin in biomase iz sadovnjakov za proizvodnjo električne energije ali krmo krav molznic. »Naše raziskave kažejo, da kilogram kalifornijskih mandljev običajno povzroči manj kot kilogram emisij ogljikovega dioksida,« je povedala avtorica raziskave Alissa Kendall s kalifornijske univerze Davies.

To pomeni, da imajo mandlji »manjši ogljični odtis kot številna druga živila, ki vsebujejo hranilne snovi in energijo«. Dodaja, da lahko v »idealnih okoliščinah, ki jih je mogoče doseči, vendar ne danes, kalifornijski mandlji postanejo ogljično nevtralni ali celo ogljično negativni, predvsem z izboljšanjem uporabe biomase v sadovnjakih«. Že tako pa so po podatkih ameriškega ekološkega društva njihovi nasadi med letoma 1980 in 2000 shranili okoli 14,5 milijona ton ogljikovega dioksida.