Slovenija? "Zaposlimo in vam plačamo najemnino"

Plačilo najemnine je že nekaj let dodatni »draž« delodajalcev na Madžarskem, Češkem in morda še kje v Evropi. V svojih zaposlitvenih oglasih ponujajo poleg zaposlitve tudi plačilo najemnine za stanovanje, seveda zato, da bi v svoje vrste privabili tudi delavce iz bolj oddaljenih delov države.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Takšne ponudbe zdaj videvamo tudi med oglasi na slovenskih zaposlitvenih portalih, čedalje manj pogosto se govori o pomanjkanju kadrov, ampak že kar o vojni zanje. Posebej za talente. Zmagovalci bodo tisti, ki jim bodo omogočili ustrezne pogoje za delo v podjetju, ustrezne odnose. Na tem področju imajo mnogi še veliko možnosti za izboljšanje, kakovost življenja v Sloveniji pa je že na njihovi strani.

To potrjujejo številni izobraženi mladi, ki so karierne izzive poiskali v tujini. Odšli so, ker doma niso našli podjetja, ki bi jim lahko ponudilo ustrezen izziv, ker lahko delujejo globalno, ker so delovni pogoji urejeni, prav tako odnosi v podjetju. Zadovoljni so tudi z možnostjo samostojnega razporejanja delovnega časa – pomembno je, da je delo pravočasno narejeno, ne pa kdaj in kje ga opravijo. Ko pa beseda nanese na kakovost življenja, marsikdo prizna, da se mu vsaj malo kolca po Sloveniji. Tisti, ki mu uspe združiti oboje, je zmagovalec in bo zmagovalec bitke za talente.

Dobra novica za delodajalce pri nas pa je, da je veliko bolj preprosto spreminjati pogoje v podjetjih kot pa stanje v družbi kot celoti. Takšna primerjava pa ne velja le, ko delodajalci iz Slovenije tekmujejo za talente s podjetji v tujini, ampak tudi znotraj države.

Shutterstock
Shutterstock

 

Podjetje mora ponuditi izzive

Če je kultura v podjetju ustrezna, je visoka kakovost življenja jeziček na tehtnici, ki v Slovenijo privablja tudi talente iz bogatejših zahodnih držav. Vincent Knab je pred sedmimi leti potrkal na vrata kadrovske službe v mednarodnem podjetju Poclain v Parizu. Kot inženir strojništva iz majhne vasi 400 kilometrov zahodno od Pariza je iskal svojo prvo zaposlitev. Vendar ni hotel delati v Franciji. »Ko so mi ponudili delo v Sloveniji, sem se strinjal. Sem pa najprej pogledal na zemljevid, ko sem prišel domov,« se spomni Vincent.

Kakovost življenja v Sloveniji je zelo visoka. To vidim pri tem, kakšno hrano dobim v restavraciji, kako hitro sem na morju in kako hitro v gorah. Lahko se mirno odpeljem s kolesom v službo, ponoči se lahko mirno sprehajam po ulici, paradižnik ima okus …

Načrtoval je, da bo v Žireh, kjer je Poclainov kompetenčni center za hidravlične ventile in hidravlične naprave ter tehnološki center za avtomatske preizkuševalne naprave hidravličnih sestavin, ostal dve ali tri leta. Zdaj je tu že sedem let, medtem so ga sodelavci preimenovali v Vinka, da je tujec, ga izdaja le naglas pri sicer odličnem znanju slovenščine. »Od leta 2011, ko sem prišel, mi podjetje nudi številne izzive, nove delovne pozicije … Neprestano se razvijam in učim,« je povedal in dodal, da je pred kratkim prevzel nove delovne naloge, ki mu predstavljajo pomemben izziv, veliko se mora tudi naučiti. »Ko se bodo pokazali rezultati, bom premislil, ali je moja misija končana in bom lahko začel razmišljati o tem, da bi šel naprej. Ampak zdaj me čaka še veliko dela, in dokler ne bo končano, ne bom razmišljal o selitvi,« je povedal regionalni vodja prodaje za trge bivše Jugoslavije, ki hkrati nudi podporo drugim prodajnikom v skupini pri prodaji hidravličnih ventilov – te za celotno skupino izdelujejo samo v Žireh –, zato zelo veliko potuje.
Pravi, da profesionalno gledano nima nobenega razloga, da bi šel iz Slovenije. Ponudili so mu že delo v drugih državah, a ga je zavrnil. Podobno pa je tudi z osebnega vidika: »Kakovost življenja, ki mi jo nudi Slovenija, je večinoma boljša, kot bi jo imel v Franciji. V službo se vozim 50 minut, kar Francozi še ocenjujemo kot blizu. Vsak dan so mi na dosegu roke tudi hribi, morje. Slovenci imate radi preproste stvari, ki jih koristite vsak dan. Recimo, greste na sprehod, na kavo s prijatelji, v hribe ... Vse to je zame bolj zanimivo,« je naštel Vincent, ki živi v Ljubljani. Si predstavlja življenje v Žireh? »Ne, to pa ne. Tam ne bi mogel delati stvari, ki me osrečujejo,« je dejal inženir, ki ga navdušujeta glasba in na splošno vsa 'živa' kultura. Tu pa Sloveniji pripiše minus: »Slovenija na tem področju ni najbolj razvita. V Franciji lahko tudi v najmanjših mestecih tako rekoč vsak dan obiščeš koncert, gledališko predstavo, plesni nastop. Mnogi igrajo na kakšen inštrument, obiskujejo gledališke tečaje, v Sloveniji pa imajo ljudje drugačne konjičke.

Shutterstock
Shutterstock

 

Tako udobno je za družino življenje v Sloveniji

V Slovenijo se je po 17 letih življenja v Belgiji, Avstriji, na Irskem, v Španiji in Nemčiji vrnila Manja Toplak, doma iz Radencev. Pa ne zaradi karierne priložnosti, ampak zaradi ljubezni.

Zavedamo se pomembnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. To sta zagotovo možnost dela od doma in fleksibilen delovni čas. Otrokom zaposlenih v našem podjetju zagotavljamo prednost pri vpisu v vrtec v neposredni bližini podjetja, za naše najmlajše organiziramo več različnih dogodkov, tudi počitniško varstvo

»Kot turist je prišel v Bruselj, tam sva se spoznala in … zdaj imava deklici, stari tri in šest let,« je povedala v. d. vodje pisarne evropskega parlamenta v Sloveniji. Strinja se, da je kakovost življenja v Sloveniji zelo visoka: »To vidim pri tem, kakšno hrano dobim v restavraciji, kako hitro sem na morju in kako hitro v gorah. Lahko se mirno odpeljem s kolesom v službo, ponoči se lahko mirno sprehajam po ulici, paradižnik, ki ga kupim v sosednji trgovini, ima okus, kakovost vrtcev je zelo visoka. Ko se mi pokvari internet, je naslednji dan napaka že odpravljena, medtem ko je v Bruslju treba na to čakati mesec dni. Na dan, ko pride tehnik, pa vzeti dopust, saj ne izveš, kdaj točno bo pri tebi,« je naštela Manja Toplak. V Sloveniji pa pogreša več multikulturnosti, sprejemanja drugačnosti in to, da se preveč ukvarjamo z nepomembnimi malenkostmi. »Na stvari težko pogledamo z daljave. Neprestano tarnamo, ne znamo pa stopiti korak nazaj in reči: pa saj nam ne gre slabo. Če te kdo vpraša, kako si, moraš vedno malo potarnati, drugače je nekaj narobe s tabo,« je povedala, kar pogosto slišimo tudi od drugih Slovencev, ki imajo izkušnjo z življenjem v tujini. Čeprav je že dobila ponudbo za delo v tujini in jo zavrnila, »ker je za družino z majhnimi otroki Slovenija optimalna, tako udobno je življenje z otroki tukaj. Odločilne so varnost, narava, stari starši, čas, ki ga porabiš, da prispeš v službo in domov, vreme, topli, prijazni vrtci,« se že zdaj pripravljajo na to, da se bodo prej ali slej selili nazaj v Bruselj.

Potrebujemo boljše prometne povezave

V podjetjih se dobro zavedajo, da je trg talentov postal globalen in da mlajše generacije sploh ne razmišljajo več o mejah. Pri odločanju za delo so jim pomembnejši drugi dejavniki, ugotavljajo tudi v KD Skladih, kjer si želijo privabiti motivirane in visoko izobražene kadre iz vse Slovenije in tujine. Med temi dejavniki so tudi prednosti, ki sta jih naštela že Vincent Knab in Manja Toplak, finančnikom pa je prednost Slovenije tudi bližina evropskih mest, kot so Zagreb, Dunaj, Milan ali Benetke. Cokla, ki zmanjšuje kakovost življenja pri nas, pa so logistične povezave, opozarjajo v KD Skladih. K boljšim logističnim povezavam bi veliko prispeval razvoj železniške infrastrukture z dovolj prevoznimi sredstvi, da bi se ljudem skrajšal čas potovanja na delovno mesto in domov, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije so.

Shutterstock
Shutterstock

 

Dostopnejša stanovanja, manj obremenjenosti

V Iskratelu poudarjajo, da je podjetje za talente zanimivo, če jim zagotavlja ustrezne delovne pogoje in odnose, prepoznavati je treba njihove prispevke ter jih ustrezno nagrajevati.

Pri odločanju za delo so tudi prednosti, ki jih omogoča Slovenija, npr. bližina evropskih mest, kot so Zagreb, Dunaj, Milan ali Benetke.

»Zavedamo se tudi pomembnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja,« je povedala Jelica Lazarevič Lajovic, vodja kadrov v Iskratelu, in opozorila, da imajo zaposleni v različnih življenjskih obdobjih različne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bodo delali doma ali pa v tujini. V nekem obdobju je na primer lahko največji motivator fleksibilen delovni čas, v drugem sistem nagrajevanja in drugi pogoji dela. Vsekakor sta zaposlenim, ki imajo družine, zelo pomembna šolski sistem in varnost. »Menim, da v Sloveniji zagotavljamo oboje oziroma to izboljšujemo,« pravi sogovornica.
Opozarja pa, da podjetja potrebujejo več spodbud, da bi bolje skrbela za zdravje svojih zaposlenih in da bi lahko več pozornosti namenili preventivi. Jelica Lazarevič Lajovic: »Delodajalci bi morali imeti določene olajšave, če bi več investirali v promocijo zdravja svojih zaposlenih in tudi njihovih družinskih članov. V tem delu bi lahko pomembno prispevale tudi lokalne oblasti. Kakovost življenja, predvsem mladih, bi bila lahko veliko boljša, če bi se jim omogočilo lažje reševanje prvega stanovanjskega problema. S tem bi bili tudi manj obremenjeni z višino zaslužka ob vstopu na trg dela in dolgoročno bolj usmerjeni v razvoj kariere v Sloveniji. Prepogosto pa pozabljamo na tako imenovano sendvič generacijo, ki je ujeta med skrbjo za svoje odraščajoče otroke in starše, ki potrebujejo pomoč. Preobremenjenost te generacije je posledica neurejene socialne politike in v prihodnje zagotovo terja več pozornosti in ukrepov tako na državni kot tudi na lokalni ravni.«

 

Prednost je delo v mednarodnem okolju

Tudi v Leku se z različnimi ukrepi poskušajo približati zaposlenim, da bi bili bolj zadovoljni. Poleg že uveljavljenih, kot sta fleksibilen delovni čas in možnost dela od doma, so to tudi sistem ponovnega vključevanja zaposlenih v delo po starševskem oziroma porodniškem dopustu, varstvo šolskih otrok in prostočasne aktivnosti za otroke v času šolskih počitnic. Uvedli so tudi otroški časovni bonus, ki staršem omogoča, da si lahko vzamejo prost dan ob vstopu otroka v šolo ali uvajanju v vrtec in podobno. Na vprašanje, ali sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, da bi skupaj ustvarili za talente še bolj privlačno okolje, v Leku pravijo, da s svojimi poslovnimi enotami v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Prevaljah poskušajo biti sestavni del okolja. Sodelujejo s posamezniki in organizacijami, ki si prizadevajo za boljšo kakovost življenja. Se pa njihova odgovornost začenja pri lekovcih: »Poskušamo jim omogočiti varno delovno mesto, motivirajoče pogoje dela ter spodbujati njihovo skrb za lastno zdravje. Intenzivno se ukvarjamo tudi s tem, kako zadržati perspektivne sodelavce. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki zadržanja zanimivo in smiselno delo, ki nudi možnost napredovanja, sodelovanje v mednarodnem okolju, delo z vrhunskimi strokovnjaki in priložnosti za nenehno učenje. Ustrezno finančno nagrajevanje uspešnega dela v obliki letnega nagrajevanja prispeva k odločitvi posameznikov, da svojo karierno pot gradijo pri nas.«

Več iz rubrike

ikonomija

Slovenija vodi inovacijsko dirko v jugovzhodni Evropi

Slovenija se je po nacionalnih inovacijskih sistemih uvrstila med najvišje države med jugovzhodno Evropo (JVE), sledita ji Turčija in Srbija, je sporočila Evropska komisija.

ikonomija

Organizacijske tegobe prestavljenih olimpijskih iger

Poletne olimpijske na Japonskem so prestavljene na 23.julij naslednje leto. Se bodo olimpijske igre odvijale, če pandemija takrat še ne bo pod nadzorom?

ikonomija

Musk bo z milijonom dolarjev zavaroval upravo pred tožbami

Pri Tesli so Elon Musku v tem tednu izplačali skoraj milijon dolarjev, kateri bi pokrili stroške tožb, hkrati pa se slišijo pozivi po njegovi odstavitvi.

ikonomija

Gary Vaynerchuk: »Za večjo srečo prilagodite pričakovanja osebnega dohodk…

Belorusko-ameriški milijonar je prepričan, da bi mladi podjetniki morali za večji uspeh premisliti svoje sanje in realno prilagoditi pričakovanja osebnih dohodkov.

Komentarji: