Slovenija v globalni bitki 
za najboljši kader

Odločevalci v državi morajo razumeti razvojne trende in s fleksibilnimi izobraževalnimi sistemi usmerjati talente na prava področja. Po raziskavah MIZS RS ima kar 95 odstotkov slovenskih otrok najmanj en talent, ki ga bodo kot mladostniki morali razvijati v pravo smer. »Talent ni prirojena sposobnost, ampak potovanje. Vprašanje za nas je, kako talente odkriti in otroke podpreti,« je na dogodku AmCham Poslovni zajtrk povedala dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Ministrstvo za šolstvo ima močno vizijo, s katero želi ohranjati domači kader v Sloveniji. Talent je po besedah predstavnikov ministrstva kot bumerang; bolj ko ga spodbudimo k raziskovanju, bolj si bo želel nazaj. »Otroci se poslovne kulture učijo že v šolah. Ukvarjamo se z novimi projekti, sodelujemo z novimi mentorji in investiramo v fleksibilno poučevanje s povezovanjem različnih področij, kar kasneje pripomore k dobri poslovni kulturi.«

»Največji talenti na Finskem postanejo učitelji, saj tako delijo svoje znanje z mlajšimi generacijami,« je med poslovnim zajtrkom navrgel v razmislek finski veleposlanik Petri Tuomi-Nikula. V deželi tisočerih jezer je šolski sistem, v katerem združujejo predmete in razmišljajo o različnih tematikah z interdisciplinarnim pristopom, že utečena praksa.

Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija, je omenil naše zahodne sosede kot primer slabe prakse boja za kader. »V Italiji opažajo množično odhajanje mladih talentov v tujino, ker doma ne vidijo svetle prihodnosti ne zase ne za svoje otroke. Mladi Italijani se selijo v države, v katerih se počutijo varne in kjer je kultura dovolj odprta za tujce, da lahko razvijejo svoje sposobnosti.«

Matjaž Tavčar

Najboljša kadrovska menedžerka leta 2016, Bojana Zupančič iz Danfossa, je poudarila, da so začasni odhodi mladih v tujino pozitivno ovrednoteni, saj si tako širijo obzorja in se učijo novih praks, a treba je najti ukrepe, kako jih privabiti nazaj v Slovenijo, obenem pa tu zadržati tuje mlade talente. »Ljudje radi delajo in širijo svoj posel v državah, kjer je davčna zakonodaja prijazna in birokratski postopki niso zapleteni,« je razložila.

Slovenska poslovna skupnost spodbuja tako imenovano kroženje možganov, saj so prepričani, da je beg možganov preteklost. Mladi morajo razviti svoje talente in veščine v globalnem svetu, a imeti dobre razloge, da se vrnejo v domači kraj, kjer lahko izkoristijo svoje potenciale in unovčijo pridobljeno znanje, so še dejali na AmChamu.