Slovenija, dežela mokrih sanj za forenzike

Kako posel v regiji in širše vidi Daniel Bican, regijski šef gospodarskih forenzikov pri EY? Skrbeti bi nas moral sproščen odnos mladih do korupcije. 
V Sloveniji forenzik veliko dela vidi zlasti v DUTB in pri drugem tiru.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Zaznane korupcije in goljufije je v slovenskem poslu čedalje manj. Anketa, ki jo je mednarodna revizijska in svetovalna družba EY opravila med 4100 menedžerji iz regije, od tega je bilo sto anketirancev iz Slovenije, poleg izboljšanja trenda daje tudi nekaj skrb vzbujajočih rezultatov. Medtem ko sta pred štirimi leti kar 96 odstotkov vprašanih menedžerjev v Sloveniji skrbela korupcija in goljufanje, je bilo letos takih le še 74 odstotkov.

Bolj kot preventivi naklonjeni represiji

Podjetja še vedno ne verjamejo v preventivno vlogo regulatorjev, saj le 28 odstotkov vprašanih meni, da imajo nova regulativa in ureditve pozitiven učinek in odvračajo neetično ravnanje. Na drugi strani je zaznati, da večina ljudi verjame, da je najbolj uspešna represija; kar 77 odstotkov vprašanih je prepričanih, da če tožilstvo posameznike uspešno preganja, s tem pomaga odvračati goljufe in preprečuje nadaljnjo korupcijo. V Sloveniji je ta delež še večji, kar 85-odstoten.

»To, da se zaupanje v tožilstvo in nadzorne institucije v Sloveniji z leti povečuje, je dober temelj za začetek sodelovanja deležnikov, saj je ključnega pomena, da se poslovodstva v slovenskih podjetjih aktivno vključijo, kadar posumijo, da se v njihovih podjetjih dogaja kriminal,« pravi Janja Skamlič, vodja oddelka za preiskovanje prevar in reševanje sporov v slovenski pisarni družbe EY. Po njenem ni dovolj, da se posamezni sumi gospodarskega kriminala preložijo zgolj na tožilstvo v pričakovanju, da bo tožilec sam preiskal zadeve, zaprl nepridiprave, ob tem pa še izterjal škodo, ki so jo goljufi povzročili podjetju. »Pri tako pomembnih zadevah je ključno sodelovanje tožilstva, podjetja in morebitnih drugih nadzornih institucij,« meni Skamličeva.

Pixabay
Pixabay

Mladi sproščeni do neetičnega ravnanja

Kljub znamenjem izboljšanja na področju korupcije več kot polovica vprašanih na območju regije še vedno meni, da sta podkupovanje in korupcija velika težava. Rezultati EY raziskave kažejo, da je prav mlajša generacija zaposlenih tista, ki je izjemno ranljiva za morebitna koruptivna dejanja. Tako imenovana generacija Y (od 25 do 34 let), ki predstavlja tretjino vseh sodelujočih v anketi, kaže izjemno sproščen odnos do neetičnega ravnanja. »Kar 73 odstotkov jih meni, da so koruptivna ravnanja upravičena, kadar gre za preživetje podjetja, 25 odstotkov bi jih dalo podkupnino, da pridobijo posel, in skoraj pol iste generacije bi ravnalo nepošteno z namenom izboljšanja kariernega položaja,« so zapisali v izsledkih raziskave.

Žvižgači še vedno molčijo

Čeprav so prijave nepravilnosti po vzpostavljeni liniji za sporočanje znotraj podjetja obravnavane kot pomemben del programa za zagotavljanje skladnosti poslovanja, se v regiji le 21 odstotkov (25 odstotkov v Sloveniji) anketiranih zaveda obstoja takšnega kanala v njihovi družbi; 73 odstotkov vprašanih navaja, da bi bili pripravljeni posredovati informacije o sumu prevare, podkupovanja ali korupcije regulatorju ali tožilstvu.

Daniel Bican, regijski vodja gospodarskih forenzikov pri EY: Do leta 1999 je korupcija v Nemčiji veljala za strošek, ki si ga lahko prijavil in se ti je od njega odštel davek. To ni šala.

Zanimivi so razlogi za molk oziroma nedejavnost tako imenovanih žvižgačev, torej tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Čeprav 52 odstotkov anketiranih zaposlenih v večjih podjetjih navaja, da so že imeli pomisleke glede kršitev v njihovi organizaciji, jih je 48 odstotkov izmed teh čutilo pritisk, da zadržijo te informacije zase in jih ne posredujejo naprej. Med razlogi za molk v vseh preučevanih državah je strah za osebno varnost na prvem mestu.

»Zaposleni se ali ne zavedajo pravih kanalov ali pa, kar je še bolj skrb vzbujajoče, čutijo pritisk, da zadržijo te informacije zase. Menim, da tukaj igrata izjemno vlogo komunikacija in zaupanje. Zaupanje je del kulture podjetja. Poslovodstvo se mora zato vedno znova truditi, da jasno sporoča ničelno toleranco do prevar in aktivno ukrepa ob zaznanih sumih prevar,« pravi Daniel Bican, regijski vodja EY za preiskovanje prevar, goljufij in reševanje sporov.

Pixabay
Pixabay

Težave niso izginile, manj nas skrbijo

Kako je mogoče, da je njihova raziskava pokazala takšno izboljšanje v dojemanju tveganja korupcije in goljufij v Sloveniji, medtem ko ljudje, ki tu živimo in opazujemo dogajanje v državi, tega občutka nimamo? Daniel Bican, Čeh, ki se s forenzičnim preiskovanjem spornih poslov in svetovanjem podjetjem na tem področju ukvarja že dve desetletji, ima preprost odgovor. »Gre za anketo med menedžerji in v štirih letih se je zaznava zmanjšala za dobrih 20 odstotnih točk. Še vedno je zaznava razmeroma visoka v primerjavi z državami na zahodu, a je dosti bolje kot v prejšnji raziskavi,« pravi Bican.

Del izboljšanja v zaznavi korupcije in goljufanja je po njegovem mogoče povezati tudi izboljšanimi gospodarskimi razmerami, prejšnja raziskava je bila bliže finančni krizi, ljudje so se bolj bali za službe, vsak dan so nas zasipali s črnimi novicami iz Grčije. »Te težave niso izginile, le mi se počutimo bolje in smo tudi bolj optimistični. To sklepam tudi iz našega dela na resničnih primerih, mediana velikosti primerov se povečuje, s 105.000 dolarjev na 135.000 dolarjev se je povečala mediana škode na posamičen primer,« pravi Bican.

Strah pred terorizmom izničil strah pred korupcijo

Če nadomestiš en strah z drugim, še močnejšim, denimo, če se bojiš, da te bo na tržnici povozil fanatik s tovornjakom, te korupcija in goljufije v tvojem podjetju nenadoma manj skrbijo, se strinja Bican. Ali je dejstvo, da lahko goljufi v gospodarstvu nekoliko bolj mirno opravljajo svoje nečedne posle, dobra novica za forenzike v gospodarstvu, bo tako zanje več posla in več denarja? »To je podobno kot z zdravniki, če je več ljudi bolnih, imajo več dela in več zaslužijo. Vendar zdravnikom ni všeč, da so ljudje bolni, veliko delajo na preventivi, podobno je z nami,« pravi Bican, ki pa na svojem področju v regiji ne opaža velikega napredka pri zavedanju o pomenu preventive.

Pred štirimi leti sta kar 96 odstotkov vprašanih menedžerjev v Sloveniji skrbela korupcija in goljufanje, letos le še 74 odstotkov.

Če to povežemo s pritiskom na menedžment za višje prihodke in nižje stroške, je logično, da jim bo zmanjkalo sredstev za naložbe v preventivna ravnanja in odkrivanje goljufij, prevar in korupcije. »Zakaj bi vložil sto tisoč evrov v notranje nadzorne procese, če se nič ne dogaja, me nihče ne preganja in se mi ni treba ničesar bati, medtem ko vse raste,« svari sogovornik.

»Nič iz te raziskave me ni presenetilo bolj kot odnos naših mladih kolegov, generacije med 25 in 34 leti, do goljufij in sprejemljivosti za negativne prakse. To je zame največje presenečenje, ne bi si mislil, da so 20 let po spremembah v naših nekoč socialističnih sistemih naši mladi tako odprti za takšno poslovanje,« pravi Bican. »Ni meja, odprti so za vse. In to po mojem mnenju ne le zaradi družbenih omrežij. Absolutna neodgovornost je težava in zanje je zelo težko razumeti, da določenih pragov ne smejo prestopiti, da bodo s tem nekoga izdali.«

Dejstvo, da bo generacija Y s svojo sproščenostjo do goljufij in korupcije kmalu prevzela vajeti podjetij in držav, bi nas moralo skrbeti. Zato imajo velikansko odgovornost njeni sedanji nadrejeni, da svojim mlajšim kolegom pokažejo, kaj je prav in kaj ne. »Pokazati jim moramo, da določenih meja ne smeš nikakor preseči. Če jih tega ne bomo naučili, bo to naša krivda.« Digitalizacija, ki za mlajše generacije ni noben bavbav, bo pred preiskovalce goljufij postavila še večje izzive. Vdor v banko prek računalnika in interneta za tiste, ki te zadeve počno, ni bančni rop, čeprav je rezultat enak. Forenziki in organi pregona bodo za uspešen boj z negativci iz digitalnega sveta morali poiskati strokovnjake z visoko razvitimi etičnimi standardi, to ne bo lahko. »Država in državni organi težko ponudijo enako vsoto denarja mladim strokovnjakom IT, kot ga lahko dobijo od negativcev. Vendar verjamem, da je med strokovnjaki IT veliko dobrih ljudi, ki jih motivira dobro in svojega dela ne opravljajo najprej zaradi denarja,« pravi Bican.

Pixabay
Pixabay

Vzhodnjaki imamo na zahodu slabe zglede

V času, ko se evropske države zapirajo v nacionalne meje in ko protekcionizem in gospodarski nacionalizem nista več pojma, ki bi se ju še kdo sramoval, se odpira prostor za goljufanje in korupcijo. Stare članice EU, ki so postavile norme ravnanja novim članicam, države z vzhoda Evrope še vedno jemljemo za zgled na vseh področjih, tudi pri etičnem poslovanju. Prav zahodne države so že dolgo pripravljene kršiti pravila, ki so jih postavili nam vsem, da bi zagotovile posel svojim podjetjem in iz poslov izgnale vzhodnjake, ki bi sicer bili cenejši.

»Protekcionizem, EU, subvencije, vse to je prepleteno in omogoča plodna tla za sporne prakse. Vrednote, ki so se skozi leta oblikovale na zahodu, začenši v Nemčiji, še vedno niso preprečile goljufivih praks,« pravi Bican.

Janja Skamlič, vodja oddelka za preiskovanje prevar in reševanje sporov v slovenski pisarni družbe EY: Zaupanje v tožilstvo in nadzorne institucije se v Sloveniji z leti povečuje.

Največji korupcijski primer v zgodovini je bil Siemens, tako po škodi kot po stroških preiskave in po višini plačane kazni. »Vzhodnjak bi rekel, da Siemens posluje etično, ker prihaja iz Nemčije. Vendar se je treba spomniti, da je do leta 1999 korupcija v Nemčiji veljala za strošek, ki si ga lahko prijavil in se ti je od njega odštel davek. To ni šala,« navaja Bican. Sogovornik, ki je v svoji prejšnji službi deloval kot član ene od ekip za preiskovanje korupcije v Siemensu, je med drugim sam revidiral bilance nemških podjetij, ki so vsebovale postavko korupcije. Bican, ki je bil takrat še mlad državljan nekoč socialistične Češke na delu v Nemčiji, je bil nad odkritjem bizarnega nemškega pravila naravnost šokiran.

Pixabay
Pixabay

Regulativa ne prepreči goljufij

Čeprav večina sveta na našo regijo gleda kot na divji vzhod, Bican poudarja, da to še zdaleč ni upravičeno. »Etično poslovanje je na splošno nekaj, kar radi pripisujemo Nemcem in drugim zahodnjakom, v tem so res dobri. Na drugi strani pa imajo številne škandale. Spomnite se, kaj je bil največji energetski škandal leta 2001. Enron. Je bil Enron češki, morda slovenski? Ne, ameriški je bil,« pravi Bican in spomni, da imajo Američani že od sredine 70. let zakon, ki naj bi preprečeval korupcijo, in veliko drugih zakonov, ki bi morali preprečiti Enron. Bolj kot pravila so pomembni vrednote in zavedanje, da je korupcija nekaj slabega in škodljivega za vse nas, da z njo škodimo gospodarstvu in sami sebi.

»Ko govorimo o Nemčiji kot zgledu, imamo težavo. Kadar solimo pamet Slovencu, Srbu, Bosancu glede korupcije in protekcionizma, upravičeno dobimo odgovor: Če lahko Nemci to počnejo, zakaj ne bi še mi,« dodaja sogovornik. Kot dve aktualni sistemski tveganji korupcije se v Sloveniji v zadnjem času najpogosteje pojavljata projekt gradnje drugega tira in DUTB. Na katero od teh dveh tveganj bi Bican s svojimi forenzičnimi izkušnjami usmeril pozornost, če bi bil slovenski novinar? »Na eni strani imate en projekt in na drugi portfelj veliko različnih in potencialno goljufivih kreditov, ki sploh niso nujno manjši problem. Raje imam velik krožnik z veliko različnimi jedmi,« pravi Bican.

Več iz rubrike

ikonomija

Iz Sahare bi lahko nastala sončna elektrarna, a vrstijo se sabotaže

Saharsko sonce je dovolj močno, da nam zagotovi ogromne količine čiste energije. Mnogi so prepričani, da gre za pravo rešitev, a nekaterim očitno ni do tega.

ikonomija

Pametne igrače: podpora otrokovemu razvoju ali resna grožnja?

Umetna inteligenca prodira v vse pore človekovega delovanja. Na trgu je tudi čedalje več igrač, ki delujejo na njeni osnovi. Kako varna je njihova uporaba?

ikonomija

Senzacionalen preboj: Razvili kvantni računalnik velik kot kovanec

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se lahko kvantni računalniki za komercialno uporabo na trgu pojavili že čez pet let.

ikonomija

Japonska 3D mačka mijavka na mimoidoče

Japonska 3D mačka je obnorela internet in postala prava senzacija, na Twitterju ima že skoraj 20.000 sledilcev.

Komentarji: