Saša Mrak: Višja produktivnost je naloga podjetij in njihovih menedžerjev

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, ob 30. obletnici Združenja Manager:
 

Kako se je rodilo Združenje Manager; kdo je bil pobudnik ustanovitve?

Sebastijan Piskar, prvi generalni sekretar, je vodil iniciativno skupino, ki je 18. maja 1989 v Cankarjevem domu ustanovila Društvo poslovodnih delavcev Slovenije, zdaj Združenje Manager. Kot je povedal, so menedžerji takrat že čutili, da se obetajo spremembe in da bo pri teh menedžment moral prevzeti pomembno vlogo. Pred ustanovnim zborom v Ljubljani sicer niso vedeli, ali bodo zbrali dovolj, torej 12 somišljenikov, da bodo lahko ustanovili društvo, a na koncu se jih je v Linhartovi dvorani zbralo okoli 250. Danes imamo že skoraj 1200 članic in članov ter združujemo pet različnih generacij, najstarejši član je rojen leta 1937, najmlajši pa 1993.
Ivo Marenk, prvi predsednik Združenja, se njegovih začetkov spominja in opisuje nekako tako, da je bila takrat v ozadju prikrita in podzavestna želja, da se v gospodarstvu in pri upravljanju uveljavita znanje in strokovnost nasproti »družbenopolitični primernosti«. Združenje Manager tako že 30 let svoje aktivnosti usmerja v čim večjo profesionalizacijo menedžmenta, razvoj korporativnega upravljanja po mednarodnih standardnih in željo po napredku. V času krize se je Združenje jasno izreklo proti slabim praksam, od takrat naprej pa svoje delo v še večji meri posveča profesionalnemu in etičnemu vodenju.

Kateri so največji izzivi Združenja in na katerih področjih bo treba največ postoriti?

Naša osnovna naloga ostaja skrb za čim večjo strokovnost in profesionalnost vodstvenih ljudi. Naša prizadevanja in izobraževanja sledijo temu, da je takih, ki imajo prave kompetence, v sebi pa tudi integriteto in etiko, čim več.



Izzivi menedžerjev pri njihovem delu v podjetjih so:
- Dvig produktivnosti z boljšo organizacijo procesov, ciljnim vodenjem ljudi in dvigom njihove zavzetosti ter z uvajanjem novih tehnologij, avtomatizacije in robotizacije in ne s tem, da bi ljudje delali intenzivneje in dlje. Tehnologija nam mora omogočiti ravno obratno.
- V ekonomiji znanja se vedno večja pozornost usmerja v veščine sodobnega vodenja. Podjetja tekmujejo za znanje in najboljši kadri imajo izbiro, da gredo k tistemu delodajalcu, pri kateremu se počutijo bolje in pri katerem ima njihovo delo za njih tudi smisel. Zato imajo mehke veščine vedno večji prostor pri vodenju.
- Upravljanje raznolikosti: odprti v svet dobivamo in izgubljamo kadre. Nismo še dobro pripravljeni na vso raznolikost, ki jo svet prinaša.
- Digitalizacija oziroma transformacija ali prehod v inteligentna podjetja
- Agilno odzivanje na nepredvidljivo mednarodno okolje oziroma geopolitične razmere in trgovinske vojne.
- Še boljše korporativno upravljanje, večja integriteta in etika.
- Poleg tega je Sekcija menedžerk znotraj Združenja Manager okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje uravnoteženosti, saj je prvič v zgodovini dobila podporo upravnega odbora za zakonsko reševanje tega vprašanja. Združenje je v slovenskem prostoru nosilec te teme in si bo k temu prizadevalo tudi v prihodnje.

Kako vidite vlogo Združenja in slovenskih menedžerjev v oblikovanju slovenskega gospodarskega prostora in vplivanju na delo in življenje vseh, ki bivamo v Sloveniji?

Menedžment ima veliko odgovornost in tudi veliko moč, da lahko spreminja stvari na bolje. Našo vlogo vidimo kot vlogo spodbujevalcev in povezovalcev za večjo blaginjo vseh v Sloveniji. Prav tako si z dobrimi praksami in z večjo usmerjenostjo v človeka želimo doseči, da v tej državi vsi razumemo, da potrebujemo močno gospodarstvo, če želimo, da nam bo vsem bolje. In da zato potrebujemo podjetja, menedžerje in dobre kadre, uspešne ljudi, ki so motivacija za druge in ne zavist. Bolje kot nam bo šlo, višje bodo plače ljudi, manj bo kriminala, manj zdravstvenih težav, večje zadovoljstvo ljudi in zaposlenih. Ker ima Slovenija v primerjavi z državami, s katerimi »tekmujemo«, nekonkurenčne plače, smo januarja pozvali k družbenemu konsenzu za višje plače vseh. To pobudo razvijamo v okviru našega Observatorija, think-thanka pod vodstvom prof. dr. Dušana Mramorja in drugih neodvisnih strokovnjakov. Kot že rečeno, želimo z dogovorom spodbuditi odgovornost gospodarstva, države in zaposlenih. Gospodarstvo mora skrbeti za delovna mesta, ki prinašajo višje plače, država za okolje, ki spodbuja razvoj in krepi vladavino prava, zaposleni pa za vseživljenjsko učenje, ki je danes za to, da ostanejo konkurenčni, nujno. S konkretnimi ukrepi, ki se pripravljajo in za katere bi morala vsaka stran prevzeti odgovornost, bi lahko dosegli tudi cilj povprečne dodane vrednosti 60.000 evrov, ki ga je zastavila GZS. Veseli nas, da pogovori med socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami že potekajo. Nismo socialni partner ali politična stranka, smo pa združenje, ki predstavlja eno tretjino prihodkov slovenskega gospodarstva, zato smo odkrit in odprt partner vsem stranem. Z izkušnjami, znanjem, mnenji in sodelovanjem lahko še naprej pomagamo pri oblikovanju slovenskega gospodarskega prostora.

Ena od težav, s katero se spoprijema Slovenija, je nizka produktivnost. Koliko odgovornosti za to težavo nosijo slovenski menedžerji in menedžerke in kako skuša Združenje vplivati na izboljšanje tega kazalnika?

Višja produktivnost je zagotovo naloga podjetij in njihovih menedžerjev. V preteklosti je podjetjem manjkalo ambicij, da bi se postavili na svetovni zemljevid, v tranziciji in krizi so se številni premalo ukvarjali z razvojnimi vprašanji, temveč bolj s privatizacijo in z zadolževanjem, a se je to v zadnjih letih končno spremenilo. Ambicije so zdaj velike, nove generacije podjetnikov in menedžerjev pa prinašajo s seboj pogled, bolj odprt v svet. Tudi donosnost podjetij se je v povprečju dvignila. V združenju o tem izobražujemo člane s primeri dobre prakse na temo večanja produktivnost, na temo upravljanja sprememb in transformacije v t. i. inteligentna podjetja ter na temo mehkih veščin – torej vodenja in zavzetosti. Z večjo produktivnostjo in posledično višjimi neto plačami bi Slovenijo ne le približali najrazvitejšim državam, ampak bi tudi preprečili nadaljnje odhajanje najboljših kadrov in privabili nazaj tiste, ki so že odšli.
Hkrati pa podjetja za dvig produktivnosti potrebujejo tudi temu primerna okolja z vladavino prava, učinkovitim državnim aparatom, v katerem se na primer na gradbena dovoljenja ne čaka desetletje in v katerem so se ljudje pripravljeni izobraževati. Izobraževanje s starostjo pada, vključenost v vseživljenjsko učenje je resda nad evropskim povprečjem za slaba dva odstotka (približno 12 odstotkov oseb, starih od 25 do 64 let, jih je vključenih), ampak v primerjavi denimo s Švedsko ali z Dansko, kjer je ta odstotek na približno 30, je to premalo. S tem spet pridemo do družbenega dogovora. Ta opozarja tudi na demografske izzive, oziroma obratno, izhaja iz njih. Če ostane tako, kot je zdaj, vemo, da bo sistem nevzdržen zaradi staranja delovne sile. Iz tega naslova smo dobili študijo, ki predvideva konkretne ukrepe, s katerimi se dviguje produktivnost, aktivira več delovne sile, dvigne učinkovitost države in podobno.