Razcvet podjetniških inkubatorjev v krizi

Podjetniški oziroma startup inkubator je skupni program, namenjen uspehu novih zagonskih podjetij.
Fotografija: Prvi poslovni inkubator - Industrijski center Batavia - je bil ustanovljen leta 1959.FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Prvi poslovni inkubator - Industrijski center Batavia - je bil ustanovljen leta 1959.FOTO: Shutterstock

Inkubatorji podjetnikom pomagajo rešiti nekatere težave, ki so običajno povezane z vodenjem in zagonom podjetja, tako da zagotavljajo delovni prostor, financiranje, mentorstvo in usposabljanje. Edini namen zagonskega inkubatorja je pomagati podjetnikom pri rasti poslovanja.
 
Podjetniški inkubatorji so običajno neprofitne organizacije, ki jih po večini vodijo tako javni kot zasebni subjekti. Inkubatorji so pogosto povezani z univerzami, obstaja pa tudi več drugih inkubatorjev, ki jih oblikujejo vlade, civilne skupine, zagonske organizacije ali uspešni podjetniki.
 
Medtem ko se večina medijev v današnjem času poudarek daje na tehnološka zagonska podjetja, inkubatorji niso omejeni le na eno industrijo. Dejansko se fokus inkubatorjev razlikuje glede na regijo.
 
Čeprav mnogi poslovne inkubatorje povezujejo s tehnološkim razcvetom, to ni nov koncept. Prvi poslovni inkubator - Industrijski center Batavia - je bil ustanovljen leta 1959. Industrijski center Batavia je bil ustanovljen kot odgovor na visoko stopnjo brezposelnosti v New Yorku, in kot način za prenovo prazne industrijske stavbe. Glede na izvor poslovnega inkubatorja je smiselno, da je koncept v času koronavirusne krize spet v razcvetu.
 

Širitev Podjetniškega inkubatorja Šentjur


S pomočjo evropskih sredstev bodo v občini Šentjur lahko razširili delovanje tamkajšnjega podjetniškega inkubatorja. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč izdala odločitev o finančni podpori za projekt Mreža podjetniških inkubatorjev - Poslovni objekt Aurea Gorica pri Slivnici, so sporočili iz te službe.

Glede na izvor poslovnega inkubatorja je smiselno, da je koncept v času koronavirusne krize spet v razcvetu. FOTO: Shutterstock
Glede na izvor poslovnega inkubatorja je smiselno, da je koncept v času koronavirusne krize spet v razcvetu. FOTO: Shutterstock
Projekt poteka v okviru dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije. Vreden je nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval dobrih 500.000 evrov.

Predmet naložbe, ki jo bo izvajala Občina Šentjur, je rekonstrukcija zapuščenega poslovnega objekta Aurea v Gorici pri Slivnici za namen delovanja podjetniškega inkubatorja.

V okviru projekta bodo pridobili dodatne uporabne površine podjetniškega inkubatorja na novi lokaciji. Zagotovili bodo tehnološke, prostorske in infrastrukturne pogoje za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in zagonska podjetja.

Z naložbo bodo spodbujali razvoj in rast malih in srednjih podjetij, ki bodo gradila podjetniško skupnost, krepila verigo vrednosti na svojem področju in bodo pomembni zaposlovalci na regionalni ter državni ravni, so še navedli v vladni službi za kohezijsko politiko.
 

V Krškem prvi posavski podjetniški inkubator


V središču Krškega so v prenovljeni zgradbi, ki je občinska last, odprli prvi podjetniški inkubator v Posavju. Ta bo polno zaživel z novim letom, skupna vrednost naložbe pa je znašala nekaj manj kot 560.000 evrov. Nekaj več kot 385.000 evrov zanjo so Krčani dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek je pokrila krška občina.


Direktorica krškega Centra za podjetništvo in turizem Kristina Ogorevc Račič je na novinarski konferenci ob otvoritvi povedala, da bodo v inkubatorju z nekaj manj kot 600 kvadratnimi metri in nekaj manj kot 30 delovnimi mesti prostor za petletno obdobje dobila novonastala podjetja, ki ne bodo starejša od dveh let.

Najemnima bo za uporabnike prvo letno brezplačna in bodo ti plačevali le stroške, v petih letih pa naj bi dosegla štiri petine polne tržne cene.

Uporabniki bodo sicer imeli na voljo »dokaj dinamično opremljene prostore«, osnovno opremo in arhiv. Zanje bodo pripravili razna izobraževanja in posvetovanja ter jim ponudili pomoč pri reševanju inovativnih zamisli in podjetniških dilem. Z dostopom do drugih inkubatorjev in tehnoloških parkov jim bodo omogočili tudi širjenje poslovnih mrež.

Za delovanje v podjetniškem inkubatorju je sicer že nekaj zanimanja, v treh letih pa naj bi zapolnili do 70 odstotkov svojih zmogljivosti. S programi in delavnicami ter animacijo okolja bodo začeli že letos, pogodbe z uporabniki inkubatorja bodo začeli sklepati z novim letom.

Obrtnikov za zdaj ne bodo sprejemali, inkubator pa je namenjen predvsem mladim in začetniškim podjetniškim idejam. Podjetniki bodo lahko v njem svoj posel razvijali do pet let, je še dodala Ogorevc Račičeva.

V središču Krškega so v prenovljeni zgradbi, ki je občinska last, odprli prvi podjetniški inkubator v Posavju. FOTO: Shutterstock
V središču Krškega so v prenovljeni zgradbi, ki je občinska last, odprli prvi podjetniški inkubator v Posavju. FOTO: Shutterstock
Krški župan Miran Stanko je dejal, da gre za regijski projekt, katerega osnovni namen je okrepitev regijske podjetniške dinamike, rast števila novonastalih podjetij in izboljšanje območnega poslovnega okolja.

Občina je zato lani začela prenovo nekdanjega skladišča na Cesti krških žrtev in jo konec preteklega leta končala. Prostore inkubatorja so letos še opremili, programe in vsebinske dejavnosti podjetniškega inkubatorja pa že pripravlja omenjeni Center za podjetništvo in turizem, ki bo inkubator tudi upravljal, je še pojasnil župan.

V novem podjetniškem inkubatorju so skupni prostori, predavalnice, posamezni delovni prostori, arhiv, čajna kuhinja in druga potrebna infrastruktura.
 

V nekdanje skladišče prihajajo zagonska podjetja


Primorski.eu piše, da se v sklopu nekdanjih pristaniških skladišč na Korzu Cavour, med Skladiščem idej in znano trgovino z oblačili, se rojeva še en podjetniški inkubator.

Več let zapuščena stavba, ki je prešla v last Občine Trst, je preurejena v t.i. Urban center: v njem bodo našla mesto zlasti zagonska podjetja – startupi in manjša lokalna podjetja.

»Stavba bo namenjena tako občanom kot podjetnikom in znanstvenikom, ki si bodo lahko tu izmenjevali ideje in ustvarjali nove, inovativne projekte,« je na  tiskovni konferenci povedal Enrico Conte, direktor urada za javna dela na tržaški občini.
 

V Šibeniku nastal 3,7 milijona evrov vreden tehnološki inkubator  


Inkubator Trokut za nove tehnologije, projekt v vrednosti približno 28 milijonov kun oziroma dobrih 3,7 milijona evrov, se je v ponedeljek odprl v Šibeniku.
 
Inkubator Trokut za nove tehnologije, projekt v vrednosti približno 28 milijonov kun oziroma dobrih 3,7 milijona evrov, se je v ponedeljek odprl v Šibeniku. FOTO: Shutterstock
Inkubator Trokut za nove tehnologije, projekt v vrednosti približno 28 milijonov kun oziroma dobrih 3,7 milijona evrov, se je v ponedeljek odprl v Šibeniku. FOTO: Shutterstock
Inkubator zavzema dve nadstropji s skupno površino 2000 kvadratnih metrov in bo obsegal 28 funkcionalnih enot - prilagodljive pisarne, fab-lab delavnice, pisarne in omare. Center Trokut je namenjen zagotavljanju pisarn in delovnega prostora za mlade podjetnike IT, ki bodo ustvarili pozitivno poslovno klimo in odprli nova delovna mesta v tem srednjedalmatinskem mestu.
 
Center sodi v tri razvojne smeri mesta - turizem, gospodarstvo in izobraževanje. Šibenik je doslej uresničil vse načrtovane projekte EU, je dejal župan Željko Burić.
 
Vsak projekt je imel svoje cilje, a dva sta skupna vsem trem: zaposlovati ljudi in dvigniti življenjski standard državljanov.
 
Premier Andrej Plenkovič, ki se je udeležil slovesnosti, je dejal, da je na prvi pogled očitno, koliko so se Šibenik in celotna županija razvili v zadnjih desetih letih in da je Trokut še en pokazatelj koristi hrvaškega članstva v Evropski uniji.
 
Mestni uradnik Petar Misura pa je poudaril, da je center Trokut namenjen IT sektorju, mladim kreativnim navdušencem in digitalnim nomadom.
 

Več iz rubrike

ikonomija

Velike ambicije EU po zeleni in digitalni preobrazbi

Von der Leynova je že prejšnji teden predstavila načrt financiranja digitalizacije, Slovenija pa lahko med predsedovanjem krepi zaupanje v digitalne tehnologije.

ikonomija

Najstnice z inovativno aplikacijo za ljudi z demenco do prestižne nagrade

Tri najstnice z Irske so zasnovale aplikacijo Memory Haven za ljudi z demenco. Zanjo so prejele nagrado na prestižnem tehnološkem tekmovanju.

ikonomija

Huawei ogorčen nad ravnanjem slovenske vlade

Kitajski tehnološki velikan Huawei je nad novico, da naj bi ga slovenska vlada označila za dobavitelja z visokim tveganjem, presenečen in razočaran.

ikonomija

Kam nas vodi najmlajša generacija?

Raziskava, ki so jo izvedli pri Zebra IQ, je dala boljši vpogled v to, kdo so predstavniki generacije Z; kaj jim je v življenju pomembno in česa ne marajo.

Komentarji: