Proizvajalci embalaže ponoreli za bioplastiko. Kdaj bodo še drugi?

Bioplastika je čedalje bolj priljubljena in nič ne kaže, da bi se to v prihodnje spremenilo. Nasprotno, mnogi pričakujejo eksponentno rast njene uporabe. Po napovedih združenja European Bioplastics, ki zastopa interese bioplastične industrije v Evropi, naj bi se globalna zmogljivost proizvodnje bioplastike do leta 2022 povečala z lanskoletnih 2,04 milijona tone za 40 milijonov ton – torej za skoraj 20-krat. Svetovni trg bioplastike naj bi se iz obstoječih 17 milijard dolarjev do leta 2022 povečal na skoraj 44 milijard dolarjev.

Vrečke za kruh so velik ekološki problem! Preberite, zakaj.

Ogromno priložnosti na majhnem trgu

Trenutno se približno 60 odstotkov bioplastike uporablja v sektorju embalaže.

Pred leti je bila bioplastika desetkrat dražja od klasične plastike. Danes je le še od tri- do petkrat.

Pomembno vlogo ima tudi pri polimerih v avtomobilskem in elektronskem sektorju, a je njihova uporaba pogojena s ceno. Se pa uporaba bioplastičnih materialov znatno povečuje v avtomobilskem sektorju. »Za določene avtomobilske dele uporabljajo predvsem PLA, poliuretan, poliamide ali nove poliestre na osnovi bioplina. Podjetja, kot so Toyota, Ford, Renault in drugi, že uporabljajo bioplastiko,« pojasnjuje Constance Ißbrücker, vodja oddelka za okolje pri Zvezi evropske bioplastike.
Osrednje vozlišče na področju raziskav in razvoja tehnologij za bioplastiko je bila Evropa, največja proizvajalka bioplastike pa je danes Azija – lani so tam pridelali več kot 50 odstotkov vse svetovne bioplastike, medtem ko je v Evropi locirana le petina vseh obratov za bioplastiko, med njima sta tudi dva velikana – Novamont in nemški velikan BASF.

Shutterstock

Cena vztrajno pada

Čeprav je še vedno dražja od klasične plastike – pred štirimi leti je bil kilogram bioplastike kar deset krat dražji od klasične osnovne plastike –, cena bioplastike vidno pada in je danes le še tri- do petkrat dražja, tudi zato, ker se je število podjetij, ki izdelujejo bioplastiko in iz nje, povečalo.

Računalniška miška iz bioplastike? To je neumnost. Zraven je nešteto kovinskih delov pa tudi elektronika. Kdaj bo to šlo v kompost?kovinskih delov, pri miški tudi elektronika. Kdaj bo to šlo v kompost?

Kako uspešno pa je komercialno trženje bioplastike? Trg je odvisen od dveh dejavnikov, pravi Kržan: »Od načel, torej če se neko podjetje odloči za manjši okoljski odtis, in od regulative.« Primer zadnje je italijanska odločitev, da morajo biti vse nosilne vrečke biorazgradljive, pognala italijansko proizvodnjo bioplastike. To je bila voda na mlin drugemu največjemu proizvajalcu bioplastike v Evropi, italijanskemu podjetju Novamont. »Korist je obojestranska, za okolje in podjetje, s čimer so Italijani dejansko podprli svojo industrijo, ki lahko globalno bolj uspešno nastopa na trgu,« italijansko odločitev komentira Kržan.
Constance Ißbrücker pojasnjuje, da se trendi pri uporabi bioplastike nagibajo k embalaži, predvsem za hrano, iz biorazgradljivega in kompostljivega materiala: »Zlasti ekološki dobavitelji hrane iščejo trajnostno embalažo za svoje izdelke. Zanimiv prostor za biološko razgradljive materiale je tudi kmetijski sektor, predvsem biorazgradljive plastične folije. Med biološko razgradljivimi plastičnimi masami, ki niso biorazgradljive, pa bo PEF kot nov material zagotovo postal pomembnejši v prihodnjih letih. Ta material je podoben PET, vendar ima menda boljše zaščitne lastnosti, pojasnjuje Ißbrückerjeva.

Shutterstock

»To je neumnost«

Kartik Chandran, profesor na oddelku okoljskega inženiringa na Univerzi Columbia, ki se ukvarja z bioplastiko, meni, da je k večji uporabi bioplastike pripomoglo dejstvo, da je okolju prijaznejša.

44 milijard dolarjev bo leta 2022 vreden trg bioplastike. Danes je vreden okoli 17 milijard dolarjev.

Toda strokovnjaki na Univerzi v Pittsburgu so leta 2010 dognali, da to morda ni povsem res, če na to gledamo z zornega kota življenjskega kroga materialov. Primerjali so sedem vrst tradicionalne plastike, štiri vrste bioplastike in plastiko, narejeno iz fosilnih goriv in obnovljivih virov. Ugotovili so, da je pridelava bioplastike bolj onesnaževala okolje zaradi gnojil in pesticidov, ki se uporabljajo pri pridelavi poljščin, ter kemične obdelave, potrebne za pretvorbo organskega materiala v plastiko. »Bioosnovana plastika je uporabna povsod, kjer je uporabna klasična plastika, in prinaša okoljsko korist, če je učinkovito narejena iz obnovljivega vira. Biorazgradljiva plastika pa zgolj, če koristno uporabljamo lastnost biorazgradnje (kompostiranje ali biovplinjanje), ki je na koncu življenja izdelka,« poudari Kržan. Ni čudno, da se zato ob proizvodih, kot sta kemični svinčnik ali računalniška miška iz bioplastike, prime za glavo: »To je neumnost. Zraven je nešteto kovinskih delov, pri miški tudi elektronika. Kdaj bo to šlo v kompost? Če ni verjetnosti, da bo produkt kompostiran, smo izgubili tisto okoljsko korist, ki smo jo z materialom dobili.«

Lažno natolcevanje

Bioplastika sicer znatno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov v primerjavi s tradicionalno plastiko. Neto povečanja ogljikovega dioksida ni, ker so rastline, iz katerih izdelujejo bioplastiko, absorbirale enako količino ogljikovega dioksida, kot so jo ob razkroju oddale, pravijo študije. Lani so s študijo v ZDA dognali celo, da bi prehod iz tradicionalne plastike na bioplastiko iz koruze (PLA) samo v ZDA zmanjšal emisije toplogrednih plinov za 25 odstotkov. Emisije toplogrednih plinov bi se lahko zmanjšale za 50 do 75 odstotkov, če bi tradicionalno plastiko izdelovali z obnovljivimi viri energije. Dejstvo je, da okoljsko manj sporne plastike od bioplastike ni – z zadnjo lahko dejansko zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. Seveda niso vsi zagovorniki bioplastike. Pogosto je slišati očitke, da bioplastika odžira zemljišča za kmetijstvo, kar ne drži povsem. Po podatkih Evropskega združenja za bioplastiko je bilo lani okoli 0,82 milijona hektarov kmetijskih površin namenjenih za gojenje kultur za pridelavo bioplastike oziroma zgolj 0,02 odstotka. To je jasen indikator, ki kaže, da med obnovljivo surovino za hrano, krmo in proizvodnjo bioplastike ni konkurence. Koalicija onesnaževanja s plastiko sicer ocenjuje, da bo za zadostitev povpraševanja po bioplastiki za gojenje pridelkov za bioplastiko do leta 2019 potrebnih več kot 3,4 milijona hektarov zemljišč – območje, ki je večje od Belgije, Nizozemske in Danske skupaj.
Je torej prihodnost bioplastike svetla? »To je odvisno od politike in razvoja, pa tudi od angažiranosti lastnikov znamk in prodajalcev,« odvrne Constance Ißbrücker. Sicer pa za vso konvencionalno plastiko obstaja bioplastična alternativa, doda. Lastnosti bioplastike so primerljive s klasično, z inovacijami pa postaja še boljša. »Ker vedno več podjetij in blagovnih znamk prehaja na biološko plastično maso in ker proizvodne zmogljivosti naraščajo, oskrbovalne verige in procesi postajajo vse bolj učinkoviti, cene pa se znatno znižajo,« še dodaja Ißbrückerjeva.

Še več o bioplastiki lahko preberete v nadaljevanju:

Plastika: Spremembe so neizbežne, a industrija je zadržana