Profesor s cepivom za covid-19 postal milijarder
Profesor biologije s Harvarda in lastnik številnih podjetij Timothy Springer je pred desetletjem naletel na obetavno podjetje za biotehnologijo in se odločil za zgodnjo naložbo. Zdaj je - predvsem zaradi te naložbe v podjetje Moderna s sedežem v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts - postal milijarder.
Odpri galerijo
Moderna je bilo prvo podjetje, ki je 16. marca v Seattlu začelo s preskušanjem svojega cepiva na ljudeh. FOTO: Simon Dawson/REUTERS
Delnice Moderne, ki je razvilo cepivo za covid-19 in trenutno opravlja klinična preskušanja na ljudeh, nenehno rastejo, kar je nasprotno od splošnega padajočega trenda na borzi. Ta skok je spremenil Springerja v milijarderja, poroča Forbes, ki ocenjuje, da je zdaj vreden milijardo dolarjev na podlagi njegovega 3,5-odstotnega lastniškega deleža v Moderni in deležev v treh manjših biotehnoloških podjetjih.
Družba Moderna je v torek sporočila, da jih je ameriška Uprava za hrano in zdravila na prvo mesto postavila kot kandidata za cepivo covid-19, kar je spodbudilo prizadevanje podjetja za razvoj prvega cepiva proti tej bolezni.
Moderna je bilo prvo podjetje, ki je 16. marca v Seattlu začelo s preskušanjem svojega cepiva na ljudeh, vrednost njihovih delnice pa se je skoraj potrojila, odkar je 11. marca Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) covid-19 razglasila za pandemijo. Vratolomna rast je ustvarila še enega milijarderja iz Moderne: generalnega direktorja Stéphana Bancela, čigar premoženje je zdaj ocenjeno na 2,1 milijarde dolarjev.
Poleg občasnega dela kot investitor v biotehnološka podjetja, je Springer tudi profesor biološke kemije in molekularne farmakologije na harvardski medicinski šoli, kjer je začel poučevati leta 1977, trenutno pa je v svojem laboratoriju mentor podoktorskim študentom.
Springer je v svoji raziskavi na področju imunologije odkril molekule, povezane z delovanjem limfocitov, kar je privedlo do razvoja več zdravil na osnovi protiteles, odobrenih s FDA. Njegov prvi korak v podjetništvo se je zgodil leta 1993, ko je ustanovil biotehnološko podjetje LeukoSite. Na trg je podjetje postavil leta 1998, leto kasneje pa prodal Millennium Pharmaceuticals za 635 milijonov dolarjev. Springer je dobil približno 100 milijonov dolarjev v delnicah Millenniuma.
Springer je bil leta 2010 prvi investitor Moderne. Vložil je približno 5 milijonov dolarjev. Zdaj, desetletje pozneje, je ta začetna naložba vredna skoraj 870 milijonov dolarjev. Toda še preden se je pojavil covid-19, je Springer že razmišljal o tem, kako bi njihova nova tehnologija mRNA lahko pomagala pri razvoju cepiv.
Čeprav je Moderna morda njegova najodmevnejša investicija, je Springer vodilni investitor tudi v treh manjših ambicioznih biotehnoloških podjetjih: Selecta Biosciences, Scholar Rock in Morphic Therapeut. Slednji dve je tudi soustanovil, zato pomaga pri razvoju podjetij s svojimi znanstvenimi raziskavami na Harvardu.
Springerja novonastalo bogastvo ni nič spremenilo in se še vedno vsak dan vozi s kolesom na delo v Cambridge v Massachusettsu, kjer v svojem laboratoriju izvaja raziskave. »Moje edino razkošje je moj dom,« pravi Springer. »Všeč mi je vrtnarjenje in zbiranje kamenja … denarja ne potrebujem. Živim akademsko življenje«.
Svoje bogastvo uporablja tudi za to, da naredi nekaj dobrega za znanstveno skupnost: leta 2017 je podaril 10 milijonov dolarjev za ustanovitev Inštituta za beljakovinske inovacije, neodvisne neprofitne organizacije, ki raziskuje beljakovine in pomaga biotehnološkim podjetnikom pri uresničevanju njihovih zamisli.
Profesor s Harvarda je tudi član kluba »Three-Comma« (ekskluzivni klub milijarderjev), katerega premoženje je bliskovito naraslo zaradi boja proti covidu-19. Premoženje nekaterih milijarderjev na področju zdravstva se je povečalo za več milijard dolarjev, odkar je WHO razglasila globalno pandemijo. Biotehnološka dirka bo lahko samo pridobila na hitrosti, saj javnost nestrpno pričakuje novice v boju proti covidu-19.
»Moja filozofija je investiranje v to, kar poznam, in po srcu sem znanstvenik. Rad odkrivam stvari,« je 72-letni Springer povedal za Forbes. »Številni znanstveniki ustanovijo podjetja, vendar jih je le malo uspešnih. Sem aktiven investitor in tudi zelo nepopustljiv znanstvenik, zato imam zelo visoko povprečje učinkovitosti«.
Družba Moderna je v torek sporočila, da jih je ameriška Uprava za hrano in zdravila na prvo mesto postavila kot kandidata za cepivo covid-19, kar je spodbudilo prizadevanje podjetja za razvoj prvega cepiva proti tej bolezni.
72-letni profesor Timothy Springer. FOTO: Twitter
Moderna je bilo prvo podjetje, ki je 16. marca v Seattlu začelo s preskušanjem svojega cepiva na ljudeh, vrednost njihovih delnice pa se je skoraj potrojila, odkar je 11. marca Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) covid-19 razglasila za pandemijo. Vratolomna rast je ustvarila še enega milijarderja iz Moderne: generalnega direktorja Stéphana Bancela, čigar premoženje je zdaj ocenjeno na 2,1 milijarde dolarjev.
PREBERITE TUDI:
Poleg občasnega dela kot investitor v biotehnološka podjetja, je Springer tudi profesor biološke kemije in molekularne farmakologije na harvardski medicinski šoli, kjer je začel poučevati leta 1977, trenutno pa je v svojem laboratoriju mentor podoktorskim študentom.
Springer je v svoji raziskavi na področju imunologije odkril molekule, povezane z delovanjem limfocitov, kar je privedlo do razvoja več zdravil na osnovi protiteles, odobrenih s FDA. Njegov prvi korak v podjetništvo se je zgodil leta 1993, ko je ustanovil biotehnološko podjetje LeukoSite. Na trg je podjetje postavil leta 1998, leto kasneje pa prodal Millennium Pharmaceuticals za 635 milijonov dolarjev. Springer je dobil približno 100 milijonov dolarjev v delnicah Millenniuma.
»Všeč mi je vrtnarjenje in zbiranje kamenja … denarja ne potrebujem«
Springer je bil leta 2010 prvi investitor Moderne. Vložil je približno 5 milijonov dolarjev. Zdaj, desetletje pozneje, je ta začetna naložba vredna skoraj 870 milijonov dolarjev. Toda še preden se je pojavil covid-19, je Springer že razmišljal o tem, kako bi njihova nova tehnologija mRNA lahko pomagala pri razvoju cepiv.
»Že zgodaj smo prišli na idejo, da bi jo lahko uporabili za pripravljenost v primeru pandemije,« pravi Springer. »Zato smo investirali v preskušanja na ljudeh z različnimi tipi gripe, ki jih običajno ni mogoče opaziti pri epidemijah, vendar se lahko pojavijo in začnejo novo pandemijo. Ves čas smo se zavedali takšnega scenarija«.
Čeprav je Moderna morda njegova najodmevnejša investicija, je Springer vodilni investitor tudi v treh manjših ambicioznih biotehnoloških podjetjih: Selecta Biosciences, Scholar Rock in Morphic Therapeut. Slednji dve je tudi soustanovil, zato pomaga pri razvoju podjetij s svojimi znanstvenimi raziskavami na Harvardu.
Springerja novonastalo bogastvo ni nič spremenilo in se še vedno vsak dan vozi s kolesom na delo v Cambridge v Massachusettsu, kjer v svojem laboratoriju izvaja raziskave. »Moje edino razkošje je moj dom,« pravi Springer. »Všeč mi je vrtnarjenje in zbiranje kamenja … denarja ne potrebujem. Živim akademsko življenje«.
Svoje bogastvo uporablja tudi za to, da naredi nekaj dobrega za znanstveno skupnost: leta 2017 je podaril 10 milijonov dolarjev za ustanovitev Inštituta za beljakovinske inovacije, neodvisne neprofitne organizacije, ki raziskuje beljakovine in pomaga biotehnološkim podjetnikom pri uresničevanju njihovih zamisli.
»Všeč mi je aktivno investiranje, zelo rad pa imam tudi aktivno dobrodelnost,« pravi Springer. »Kar me je spodbudilo k ustanovitvi inštituta ni samo, da pomagam razviti nova zanesljiva protitelesa, ki jih lahko znanstveniki po vsem svetu uporabijo za biološka odkritja, ampak tudi za ustvarjanje nove tehnologije, ki bo omogočila še veliko več odkritij. To je vrsta znanosti, ki jo je težko ustvariti v akademskih krogih«.
Profesor s Harvarda je tudi član kluba »Three-Comma« (ekskluzivni klub milijarderjev), katerega premoženje je bliskovito naraslo zaradi boja proti covidu-19. Premoženje nekaterih milijarderjev na področju zdravstva se je povečalo za več milijard dolarjev, odkar je WHO razglasila globalno pandemijo. Biotehnološka dirka bo lahko samo pridobila na hitrosti, saj javnost nestrpno pričakuje novice v boju proti covidu-19.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
