Priprave novih vodij družinskih podjetij

Večina družinskih podjetij verjame, da bodo z inovacijami in razvojem novih izdelkov in storitev ohranila vodilno vlogo na trgu, kažejo rezultati raziskave Naslednja generacija vodij družinskih podjetij, ki jo je izvedla revizijska družba Deloitte. Korak naprej pa bodo morala narediti pri povezovanju z drugimi podjetji, saj omenjena raziskava opozarja, da so nekatera družinska podjetja do sodelovanja z zunanjimi partnerji precej zadržana.

Težko sklepajo nove odnose

Devetindvajset odstotkov vprašanih je dejalo, da bo sodelovalo s katero koli organizacijo, ki ima dobro idejo. Približno tretjina (32 odstotkov) je dejala, da bi sodelovala samo z organizacijami, s katerimi imajo dolgotrajno razmerje, 19 odstotkov pa jih je dejalo, da najraje inovirajo sami.

Družinska podjetja se zavedajo, da če hočejo ostati prisotna na trgu, se morajo prilagoditi. Prepoznati morajo nove poslovne ekosisteme.

Kljub temu da devetinosemdeset odstotkov podjetji, vključenih v mednarodno raziskavo, meni, da jim poslovni ekosistem omogoča bolj uspešno uvajanje inovacij kot samostojno delovanje, jih žal na vprašanje o sodelovanju v inovativnih projektih več kot polovica odgovarja, da v zadnjih treh letih večinoma niso ali pa so le redko združili moči z drugimi podjetji.
Družinska podjetja nova partnerstva sicer izkoriščajo za inovacije. V novem poslovnem okolju je z namenom povečanja inovacij kar 63 odstotkov vprašanih podjetij v zadnjih treh letih povečalo medsebojne interakcije s tretjimi strankami. Šest odstotkov vprašanih vedno sodeluje z drugimi pri inovacijah, pri 37 odstotkih pa je to pogosta praksa.
»To kaže na to, da so vsaj nekatera družinska podjetja zadržana glede sodelovanja z zunanjimi partnerji. Dvaintrideset odstotkov anketirancev prav tako pravi, da bi nove izdelke in storitve razvijali samo v sodelovanju z organizacijami, s katerimi imajo že ustaljene poslovne odnose,« pojasnjuje Alenka Gorenčič, vodja Deloitte Private.
Glede na dejstvo, da izzivi četrte industrijske revolucije zahtevajo veliko sodelovanja, bodo družinska podjetja za ustvarjanje višje dodane vrednosti in s tem nadaljevanje uspešne poslovne poti morala prevzeti nove oblike poslovnega sodelovanja.
»Mladi vodje družinskih podjetij se zavedajo, da potrebujejo spremembe, vendar težko ocenijo obseg teh sprememb. Razmisliti morajo, kako lahko njihov poslovni model deluje v spremenjenih poslovnih ekosistemih, ne da bi pri tem zanemarjali družinsko tradicijo,« pravi Gorenčičeva.

Počasi posvajajo digitalizacije

Raziskava kaže tudi, da številna družinska podjetja v tem trenutku nimajo popolnoma razvite digitalne strategije, le šestindvajset odstotkov anketirancev ima trdno strategijo za digitalno preoblikovanje, četrtina ima strategijo za uporabo digitalnih tehnologij, medtem ko je 35 odstotkov vprašanih dejalo, da so digitalno strategijo posvojili šele pred kratkim, tudi kaže Deloittova raziskava.
Skoraj 40 odstotkov vprašanih podjetij še nima digitalne strategije ali je pa jo šele uvajajo oziroma delajo na tem. Je pa digitalna ozaveščenost vodij družinskih podjetij naslednje generacije visoka, »vendar drugi družinski člani morda niso tako ozaveščeni o digitalizaciji in možnostih, ki jih prinašajo digitalne tehnologije«.

So zelo agilna

Vodje družinskih podjetij naslednje generacije verjamejo, da imajo dobre predpostavke za prilagajanje na hitro spreminjajoče se poslovno okolje. Petintrideset odstotkov vprašanih namreč vidi priložnosti za rast prav v novih poslovnih ekosistemih, v katerih bodo še naprej razvijali svoje podjetje.

Skoraj 40 odstotkov vprašanih podjetij še nima digitalne strategije ali pa jo šele uvajajo oziroma pripravljajo.

Petdeset odstotkov jih verjame tudi, da njihovi poslovni ekosistemi ponujajo priložnost za izboljšanje inovacijskih zmogljivosti podjetja. Verjetno imajo prav, saj so se desetletja uspešno prilagajali novim izzivom.
V preteklosti so na družinska podjetja gledali kot na rigidne strukture, tradicionalne, ki ne sprejemajo tveganj. Toda slika je zelo drugačna. Nedavne študije kažejo, da so družinska podjetja med najbolj inovativnimi organizacijami na svojih trgih in da lahko celo hitreje ustvarjajo inovacije kot druge vrste podjetij.
Medtem ko večina vodij družinskih podjetij nove generacije vidi možnosti za rast v svojih poslovnih ekosistemih, zanje ostaja izziv, kako te priložnosti izkoriščati. Poslovni ekosistemi spreminjajo konkurenco tako, da se nenehno razvijajo, dopolnjujejo z digitalnimi novostmi in novimi agilnimi akterji. Vodje podjetij si ne morejo privoščiti, da bi prezrli spremembe, ki se dogajajo. A če želijo v celoti izkoristiti potenciale ekosistema, v katerem delujejo, morajo vlagati v prave tehnologije, oblikovati nove odnose, partnerstva in zavezništva ter razvijati tudi nove storitve in izdelke, opozarja omenjena raziskava.
V prid družinskim podjetjem gresta predvsem odpornost na spremembe in dolgoročno načrtovanje. »Te prednosti, skupaj s preudarnim vodstvom in razumevanjem sedanjega okolja, bodo družinskim podjetjem pomagala na poti do uspeha in kontinuitete skozi turbulentne čase,« so prepričani pri Deloittu.

Razmislek o prihodnosti

Petra Melanšek iz družinskega podjetja Vivapen v povezavi z dolgoročnim načrtovanjem vidi izziv v prenosu nasledstva. »Kdo bo v prihodnosti vodil podjetje, mora biti pravočasno in skrbno načrtovano. Na to se morata pravočasno pripraviti obe ali celo vse tri generacije v družini. Ustanovitelj mora namreč izpustiti, predati in obenem naučiti in zaupati svojemu nasledniku, kar je lahko velik izziv. Naslednja generacija pa mora prevzeti odgovornosti in dolžnosti, ki pridejo s tem,« pojasnjuje Melanškova.

Poslovanje, ki je vezano na dolgoletne odnose, ki temeljijo na zaupanju, postaja zastarelo.

Glavni izsledki Deloittove raziskave opozarjajo, da se družinska podjetja širšemu delovanju poslovnega ekosistema prilagajajo previdno in počasi, kar nakazuje na tipično konservativno naravnanost družinskih podjetij. »Previden pristop lahko ustreza kulturi družinskega podjetja, vendar je nujno vzpostaviti ravnovesje med previdnostjo in konservativnim pristopom, še posebej zato, da to ne zavira razvoja,« še pojasnjuje Alenka Gorenčič, vodja Deloitte Private.
Le 11 odstotkov podjetij, vključenih v raziskavo, je bilo ustanovljenih pred manj kot 20 leti. Skoraj 36 odstotkov jih je nastalo pred 20 do 49 leti, 37 odstotkov je bilo ustanovljenih pred 50 do sto leti, 15 odstotkov pa je starejših od enega stoletja, kar kaže, da so to podjetja, ki so doslej premagala že marsikateri izziv, zato bodo ne glede na podatke verjetno tudi prihodnje.