Postopek sklenitve predporočne pogodbe

Najprej se bosta morala zakonca seveda skupaj odločiti, ali jo sploh potrebujeta. Odločitev za podpis predporočne pogodbe mora biti vedno sporazumna. V primeru uporabe prisile, zvijače ali grožnje enega od zakoncev je taka pogodba zaradi napake volje izpodbojna. Če bosta pogodbo sklepala bodoča zakonca, je priporočljivo, da to storita vsaj šest mesecev pred sklenitvijo zakonske zveze, da bo ta korak razumen, preudaren in premišljen.

Kljub temu, da bo lahko sporazum skladno z željami zakoncev in ob upoštevanju določb Družinskega zakonika pripravil tudi skupni odvetnik zakoncev, je najbolje, da ima vsak od njiju svojega pravnega svetovalca, ki poskrbi, da so ustrezno zaščiteni njegovi individualni premoženjski interesi.

Nato bodo sledila pogajanja. Pred sklenitvijo pogodbe bosta morala zakonca drug drugega obvezno seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Če bo kateri od njiju del premoženja zamolčal in ga ne bo razkril drugemu zakoncu, je pogodba izpodbojna. Izpodbojnost bo lahko po splošnih pravilih civilnega prava uveljavljal zakonec, ki ni bil seznanjen s premoženjskim stanjem drugega zakonca, in sicer v enem letu po tem, ko je izvedel za okoliščine v zvezi s premoženjskim stanjem drugega zakonca, vendar najpozneje tri leta po sklenitvi pogodbe.

V času pogajanj je pomembno, da se zakonca ves čas zavedata, da gre pri sklepanju predporočne pogodbe v resnici za neke vrste poslovno transakcijo, s katero želi vsak od njiju zaščititi svoje premoženje in svoj finančni položaj v primeru ločitve. Pretirana čustvenost, ki zamegljuje jasno presojo, je zato v pogajanjih nezaželena. Prav tako ni priporočljivo, da eden od zakoncev ob morebitnih nesoglasjih preprosto popusti drugemu zavoljo »miru pri hiši«. Če mu določen del predporočne pogodbe ne ustreza, je bolje, da pogodbe ne podpiše.

Ko bo pogodba pripravljena, bosta morala zakonca nujno k notarju, saj mora biti pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena še v obliki notarskega zapisa. Notar bo zakonca pred sklenitvijo seznanil z zakonitim premoženjskim režimom, ju poučil o njunih premoženjskih pravicah in obveznostih, jima nepristransko svetoval ter se prepričal, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe. Prav tako se bo notar pred sklenitvijo pogodbe prepričal, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Presoja o tem, ali pogodba nasprotuje moralnim načelom, velja za vsak posamezni primer in je vedno odvisna od konkretnih okoliščin.

Eno od vprašanj, na katera bo morala odgovoriti sodna praksa, je, ali predporočna pogodba, po kateri vse premoženje dobi eden od zakoncev, nasprotuje moralnim načelom. Pogodba mora biti zaradi zaščite tretjih oseb, s katerimi zakonca vstopata v pravna razmerja, vpisana tudi v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga bo vodila notarska zbornica. Iz registra bo moč razbrati le to, ali je med zakoncema v veljavi predporočna pogodba, vsebina pogodbe pa bo ostala skrita. Po sklenitvi pogodbe bo priporočljivo, da zakonca pogodbo pospravita v predal in normalno nadaljujeta s svojim življenjem – v upanju, da predala nikoli ne bo treba odpirati.