Poraba piva v Evropi ne raste več

Pivovarstvo je že precej zrela industrija, zato ni nenavadno, da se je konsolidacija v zadnjih letih umirila. Zadnji res velik prevzem je iz leta 2016, ko je Anheuser-Busch InBev SA prevzel SABMiller. Kljub temu da je pivo alkoholna pijača, ki se je (količinsko) že zdaj popije največ na svetu, pa njegova poraba še vedno nekoliko narašča. Enako velja tudi za Slovenijo – povprečen Slovenec popije kar 98 litrov piva letno!

To pa ne drži za ZDA – tam poraba piva v zadnjih letih upada, pivovarne pa se morajo temu že kar močno prilagajati. Skoraj vse velike pivovarne v zadnjih dveh letih zmanjšujejo svoje oddelke v ZDA in odpuščajo zaposlene. Kot rečeno, globalni trg kljub temu še vedno raste, čeprav rast res ni več visoka.
 

Azijsko-pacifiška regija

Večino rasti celotnega globalnega trga piva odpade na azijsko-pacifiško regijo in tudi od tam prihaja nekaj ogromnih pivovarskih podjetij, kot so China Resources Snow Breweries, Tsingtao Brewery Group, Asahi, Yanjing in Kirin.



A tudi tradicionalni pivovarski velikani, ki prihajajo iz Evrope in ZDA, seveda ne počivajo na lovorikah, ampak se močno trudijo prodreti tudi na vzhodne trge, kjer prodaja piva še vedno raste. Anheuser-Busch InBev SA, največje pivovarsko podjetje na svetu, je prav v teh dneh napovedalo, da bo skušalo s prvo javno ponudbo delnic (IPO) svojega azijsko-pacifiškega oddelka na borzi v Hongkongu zbrati med 8,3 in 9,8 milijarde dolarjev. Če bo ponudba uspešna, bo to celo letošnji največji IPO na svetovnih trgih, saj je trenutno največji IPO izvedel Uber, ko je zbral 8,1 milijarde dolarjev.

Namen tako velikega zbiranja kapitala je sicer zmanjšanje trenutno visoke zadolženosti, a so v InBevu že napovedali, da jim bo ta poteza olajšala prevzeme v azijsko-pacifiški regiji, kjer vidijo velik potencial, hkrati pa menijo, da bi predolgo odlašanje s tamkajšnjimi prevzemi pomenilo le hitro rast lokalnih ponudnikov in zato vedno težji prodor za tradicionalne pivovarje.
Če bi čakali predolgo, da bi najprej zmanjšali svojo zadolženost (ki je seveda posledica preteklih prevzemov, ne pa slabega poslovanja), bi to povzročilo, da bi tamkajšnji konkurenti toliko zrasli, da bi bilo zanje treba plačati še več.



Prav prevzemi so bili tisti, ki so krojili pivovarsko industrijo zadnji dve desetletji; največji v industriji so namreč ugotovili, da svojih najbolje prodajanih znamk piva ne morejo več kaj dosti širiti, zato so raje kot s tekmovanjem na trgu preprosto rekli: ni potrebe, da vsi pijejo zgolj eno vrsto piva – naj še naprej izbirajo med vsemi možnimi znamkami, ki so jim na voljo, mi poskrbimo le, da bo čim več teh znamk v naši lasti. Isti vzorec smo lahko videli tudi v Sloveniji, ko je Heineken prevzel Pivovarno Laško. Optimizirali so poslovanje, a hkrati ohranili priljubljene blagovne znamke in kljub temu da po novem varijo v Sloveniji tudi pivo Heineken, niso skušali priljubljenih domačih blagovnih znamk oslabiti in jih nadomestiti s svojo največjo, pač pa prejšnje blagovne znamke Pivovarne Laško preprosto razvijajo še naprej.
 

Kako je v Evropi?

V Evropi se je poraba piva lani stabilizirala in po treh letih rasti te lani ni bilo več zaznati. Kljub temu to ne pomeni, da evropski pivovarji lani niso zvarili še več piva kot leto poprej – pomeni zgolj, da so ga večji delež izvozili – skoraj 22 odstotkov v Evropi zvarjenega piva konča na drugih kontinentih (od tega ga je daleč največ zvarjenega v Nemčiji, precej zadaj pa sledita še Velika Britanija in Poljska). Pri tem je treba omeniti, da kljub rasti porabe piva v Evropi do leta 2017 ta še vedno ni blizu ravni izpred začetka finančne krize pred dobrim desetletjem.
 

Brezalkoholno pivo spet na pohodu

Čeprav je minilo že precej časa, odkar so na trge prišla tudi piva brez alkohola, pa ta v zadnjih letih doživljajo ponoven razcvet. Brezalkoholna piva in tista z zelo malo alkohola zdaj presegajo že šestodstotni tržni delež. Če je ob prvem pohodu brezalkoholnega piva veljalo, da to sicer je brezalkoholna pijača, pivo pa zgolj po imenu, zdaj vedno večji delež potrošnikov meni, da je brezalkoholno pivo enako okusno kot tisto z običajno stopnjo alkohola.

Premik v ceni?

Ker ni videti, da bi trg piva lahko v prihodnjih letih še opazno rasel, iščejo pivovarne nove načine za povečevanje svojih prihodkov. Če ne gre količinsko, bo šlo morda cenovno. Ob povečani ponudbi bolj raznolikih piv seveda nastaja tudi precej bolj raznolika cenovna politika. In prav na to stavijo pivovarji – da jim bo uspelo uveljaviti nekatere vrste piva, ki bodo dosegale opazno višje cene od trenutno povprečnih na trgu.