Po poteh druge kvantne revolucije

Bo že res, kar so pred slabimi sedmimi leti dejali največji umi modernega sveta na eni zadnjih legendarnih Solvayevih konferenc. Med razpravo, na kateri se vsakih nekaj let zbere ekskluzivni klub fizikov in drugih znanstvenikov, so izmenjali mnenja tudi o tem, kakšen je odnos med realnostjo in kvantno mehaniko. Strinjali so se: »Kvantna mehanika je realnost.«

Schrödingerjeva mačka – koncept, s katerim je avstrijski fizik Erwin Schrödinger želel ponazoriti paradoks dvojnega stanja delcev v kvantni mehaniki – je kmalu za konsenzom veleumov obnorela poslovni svet, v katerem je zanetila drugo kvantno revolucijo, vsaj tako jo imenujejo v Economistu.

Prva kvantna revolucija je najprej pretresla svet fizikov, v katerem ima kvantna mehanika posebno mesto, saj je ena najcelovitejših teorij za razlago pojavov na subatomski ravni, ki lahko pojasnijo vse, od črnih lukenj do velikega poka. Ugotovitev, da atomi lahko sprejemajo in oddajajo energijo v paketih in da se svetloba in materija lahko pojavljata hkrati kot valovanje ali klasični delci – istočasno sta lahko v dveh stanjih –, se morda zdi neintuitivna, vendar pomeni eno največjih spoznanj v fiziki do zdaj.

Shutterstock

Od prve do druge kvantne revolucije

Kvantna mehanika pojasnjuje, kako deluje svet, in lahko razloži vse ali vsaj večino pojavov na svetu. Opisuje, kako svet deluje v resnici, in ne tega, kako ga vidimo ljudje z naborom nepopolnih čutil. Je nekakšen priročnik o tem, kaj se dogaja v svetu atomov, ki so univerzumi sami zase in katerih gradniki so najmanjši nam poznani delci – kvanti. Njihove lastnosti, kot je ta, da so lahko v dveh stanjih hkrati, in tudi ta, da lahko na veliko razdaljo nekako slutijo spremembo v svojem paru, so vzrok za velike tehnološke preboje.

Način mišljenja, češ zanima me samo moj delež profita, ne deluje več.

Kvantna mehanika je vzrok za razvoj, ki je prinesel učinkovite laserje in stroje za magnetno resonanco (MRI), brez katerih si ne moremo predstavljati modernega zdravstva in tudi kvantnih računalnikov, ki delujejo po precej kompleksnejših principih kot današnji binarni stroji. V ne tako oddaljeni prihodnosti naj bi bite z oznakami 0 in 1 v računalnikih povsem nove arhitekture zamenjali kvantni biti, ki so hkrati lahko v različnih stanjih, v tako imenovani superpoziciji (recimo 0 in 1 hkrati) ali pa tudi v stanju prepletenosti.

V Googlu so ocenili, da bodo prvi delujoči kvantni računalniki na trgu morda že v prihodnjem desetletju. To seveda ne pomeni, da se bodo znašli na pisalnih mizah – za pravilno delovanje morajo biti zelo ohlajeni, v Intelu ocenjujejo, da zagotavlja ustrezno stabilnost šele temperatura okoli 20 milikelvinov, kar je nekajkrat hladneje kot v vesolju –, jih bodo pa množično začele uporabljati vlade in velika tehnološka podjetja.

Zmogljivosti kvantnega računalnika bodo za sedanje standarde pomenile pospešek do svetlobne hitrosti, tako pri reševanju nepredstavljivo težkih ali kar nerešljivih problemov za sedanje računalnike kot tudi pri prebijanju skozi ogromne podatkovne baze. Kvantni računalniki naj bi bili po nekaterih ocenah kar milijonkrat hitrejši od sedanjih binarnih strojev. Sestavljali bodo neprebojna komunikacijska omrežja in zaradi narave delcev v kvantnem svetu omogočili dodatno stopnjo varnosti. Kitajci so si s kvantno tehnologijo že zagotovili, da so nekateri njihovi sateliti zunaj dosega hekerjev in drugih napadalcev. Komunikacija med njimi je povsem varna pred zunanjimi napadi.

Shutterstock

Vse večja vlaganja in potencial

Področje kvantnih rešitev se zdaj razvija vse hitreje. Leta 2015 se je z raziskovalnim delom na komercialnem področju kvantne mehanike ukvarjalo okoli 7000 strokovnjakov, katerih proračun je skupaj znašal približno 1,5 milijarde dolarjev. Evropska komisija je predlani napovedala enomilijardni sklad za spodbujanje razvoja in raziskav na področju kvantne mehanike. V preteklih letih je postalo jasno, da glavni izziv ni več znanost sama, ampak njena uporabnost in posledično inženirska znanja – kako znanost oziroma kvantno mehaniko prenesti v prakso.

Vodstvo podjetja mora dosegati zadovoljstvo proizvajalca in kupca ter misliti tudi na interakcijo z drugimi podjetji v poslovnem ekosistemu.

Potencial so zaslutili vsi, tako nadobudni podjetniki, ki so začeli na veliko odpirati startupe, specializirane za to ali ono kvantno rešitev, kot tudi velikani novega vala tehnoloških podjetij. Vse od Googla, ki naj bi bil po ocenah številnih najdlje na poti dobičkonosne uporabe kvantne mehanike v svojih poslovnih modelih, Microsofta, o katerem pravijo, da je najbliže razvoju ustrezne programske opreme, do IBM, Appla, ki nikdar ne zaostaja prav veliko za prej omenjeno dvojico, in Amazona. Ta se je pod taktirko Jeffa Bezosa prelevil iz prvega med spletnimi trgovci v enega največjih igralcev na trgu računalništva v oblaku.

A kaj kmalu bi na tem področju lahko začel gledati v hrbet Googla oziroma krovne družbe Alphabet, ki je v zadnjih letih svojim znanstvenikom dala na razpolago denar in vso opremo, s čimer je želela spodbuditi povečanje števila aplikacij v kvantnem računalništvu, katerega cilj je tudi hitrejše in zmogljivejše računalništvo v oblaku. »Ne bojijo se povedati, da gradijo kvantno strojno opremo, ki jo bodo na določeni točki uporabili za računalništvo v oblaku,« je za Bloomberg dejal Peter McMahon, raziskovalec kvantnega računalništva na ameriški univerzi Stanford. V Googlu so laboratorij imenovali Zarodni kvantni podatkovni center.

Shutterstock

Amazonov kvantni poslovni model

Toda Amazon je v nečem še vedno pred Googlom in pravzaprav vsemi tehnološkimi velikani ter palčki. Po pisanju analitikov finančnega bloga Seeking Alpha je namreč prvi, ki mu je uspelo razviti delujoč in zelo učinkovit kvantni poslovni model. Tega ne poganjajo samo prihranki pri stroških zaradi ekonomij obsega in boljšega izkoriščanja trga. Ne, poslovni model Amazona temelji predvsem na zelo hitrem odzivnem času na spremembe v željah in povpraševanju potrošnikov. Večina direktorjev po svetu sicer razume, da je to pot do poslovnega uspeha, vendar imajo hkrati težave pri implementaciji tega spoznanja v prakso.

Čeprav pri kupcih zaznavajo spremembe, se nanje niso sposobni odzivati v realnem času. V Amazonu, ki povezuje prodajalce iz 130 držav s kupci iz več kot 185 držav, je drugače. Vsaka transakcija ustvari v realnem času izkušnjo tako pri prodajalcu kot kupcu, kar nekoliko spominja na zakonitosti, ki jim sledijo delci v kvantni mehaniki. Rezultat so rekordni reakcijski časi v celotnem poslovnem modelu. Neučinkovitosti na področju zalog – navadno so te povezane s preveliko količino izdelkov, ki jih mora prodajalec ustrezno skladiščiti – so odpravljene, medtem ko se kupcu zdi, da prodajalcem nikdar ne zmanjka blaga, ki ga želijo kupiti. Rezultat je povečana prodaja in znižanje stroškov.

Kvantna filozofija vodenja

Za uspeh v svetu podjetništva je odzivnost podjetja ključna. Vodstvo podjetja ne sme biti usmerjeno samo v usklajeno delovanje vseh osnovnih gradnikov podjetja, k iskanju hkratnega zadovoljstva proizvajalca in kupca, temveč mora – in to je ključno za zagovornike kvantnega pristopa h podjetništvu – misliti tudi na interakcijo z drugimi podjetji v poslovnem ekosistemu.

»Dejstvo, da poslovni model, ki obstaja, ne deluje več,« je v intervjuju za Sobotno prilogo dejala Danah Zohar, raziskovalka kvantnega vodenja in kvantne družbe. Newtonovska paradigma sveta ne deluje več. Živimo v kvantnem svetu. »Stvari niso več ločene, stvari vplivajo druga na drugo, prehajajo druga v drugo. Način mišljenja, češ zanima me samo moj delež profita, ne deluje več,« je poudarila v pogovoru z Vesno Milek.

»Kar se zgodi mojemu podjetju, vpliva na to, kar se bo zgodilo v tvojem podjetju, in obratno; na moje podjetje vpliva to, kar se dogaja z okoljem, kar se dogaja s politično sliko sveta, vse je soodvisno,« je ponazorila prepletenost sveta Zoharjeva, ki je trdno prepričana, da kvantni principi delujejo. Nova tehnologija 21. stoletja je tako po njenem mnenju kvantna tehnologija. »Zdaj vemo, da ima vsaka organizacija potencial, da postane kvantna organizacija. Tako kot ima vsakdo od nas možnost, da razvije kvantni jaz. Ker ... še enkrat: mi nismo samo materija, nismo samo stroji, mi se odzivamo, oblikujemo, rastemo.«