Osupljivi rezultati razumevanja teksta s pomočjo umetne inteligence

V prihodnjih letih lahko pričakujemo še hitrejši tehnološki razvoj praktično na vseh področij sveta, saj se spreminja sam koncept oblikovanja tehnoloških produktov, ki jih uporabljamo, zatrjujejo slovenski raziskovalci na področju umetne inteligence ter poznavalci modeliranja računalniškega razumevanja in ustvarjanja jezika.

Nadvse hiter razvoj, ki se dogaja zdaj pa večina od nas pravzaprav težko dojema, kar se opazi tudi v času pandemije, ko smo se izredno počasi odzivali na grožnje, ki se eksponentno povečujejo.
 

Prenos znanja v podjetja

Iniciativa AI4SI, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornica Slovenije (GZS), je včeraj izpeljala seminar Razumevanje in ustvarjanje jezika z umetno inteligenco. Gre za tretji tovrsten seminar, s temi pa želijo pri iniciativi pospešiti uvajanje umetne inteligence v slovenska podjetja. Seminar je povezoval Mitja Trampuž, direktor podjetja Crea pro.

Udeleženci seminarja so že v začetku spoznali slovenskega računalniškega alter-ega Renata Horvata, ki bere surovo spisana besedila. V tej maniri praktične demonstracije produktov pa je potekal tudi ostali del seminarja.
 

Računalniško branje besedil

Prva govorka seminarja je bila direktorica podjetja Alpineon dr. Jerneja Žganec Gros, ki je že v začetku opozorila na slovenske raziskovalne dosežke in pa hiter razvoj, kateremu končni produkti pravzaprav težko sledijo. V svoji predstavitvi se je osredotočila na produkte, ki sprejmejo spisana besedila, nato pa sami proizvedejo glasovne datoteke, ki so pravzaprav glasovno prebrana besedila. Sama je izpostavila dve nujni tehnologiji, ki sploh omogočata glasovno branje besedil, pri tem pa je kot ključno komponento opozorila na sintezo govora.


Na tem raziskovalnem področju pa smo Slovenci prisotni že od leta 1997, medtem ko je glavno prelomnico predstavljal eBralnik, ki je ponudil bolj naraven govor. Ta se je razvil v okviru projekta za slepe in slabovidne, hkrati pa je pokazal, da se lahko na pomembnih področjih združijo konkurenčni deležniki, izpostavlja Žganec Groseva. Njeno podjetje je namreč sodelovalo z Inštitutom Jožef Stefan, ki je bil takrat njihova konkurenca.

Tovrstne tehnološke rešitve so nadvse uporabne pri obvestilih znotraj mobilnih aplikacij, še posebej pa pridejo do izraza v prometu in pa pri osebah z gibalno oviranostjo. Praktičen primer slednjega je bralnik podnapisov, ki ga omogoča spletna aplikacija Radiotelevizije Slovenija.
 

Več uporabe izboljša modele

Smernice in projekt za izboljšanje branja in razumevanja slovenskega jezika pa je predstavil Simon Krek iz Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Cilj projekta, za katerega so dobili tudi financiranje v višini štirih milijonov evrov, je zadovoljiti potrebe po računalniških storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenski jezik. Njihov končne izdelke bodo lahko uporabljale raziskovalne organizacije, podjetja in tudi širša javnost, pravi Krek.

Primer dobrega prepoznavanja govora že zdaj ponuja Google, vendar pa je pri tem prisoten skepticizem glede upravljanja občutljivih podatkov, opozarja Krek in dodaja, ravno zato potrebujemo svoje orodje za razpoznavanje govora. Primer uspešnega domačega projekta pa je Tolmač. »Ta je že na točki kjer lahko svojo tehnologijo konkretno uporabljamo. Alternativa temu pa je tudi strojni prevajalnik eTranslator, ki ga je razvila Evropska komisija,« pravi Krek.

Hkrati Krek izpostavlja še, da bodo modeli bistveno bolje delovali, če jih bo javnost uporabljala, saj se tako učijo in razvijajo. Podobno kot Slovenija so se domačega razvoja lotili tudi v Latviji, kjer so sami razvili portal Hugo, ki nudi odprte jezikovne vire, orodja in spletne servise.
 

Uspehi nevronskih mrež

Profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Marko Robnik Šikonja pa je predstavil tehnološko podlago nevronskih mrež in pa vse večjo ponudbo asistenčnih tehnologij. Tako je praktično primerjal delovanje možganov in umetno ustvarjenih nevronov, ki oponašajo nevronske mreže.

Robnik Šikonja je navdušen nad napredkom omenjene tehnologije, izpostavil pa je predvsem uspehe pri prepoznavanju slik, diagnosticiranje in celo pri igranju namiznih iger proti človeku. Hkrati je ta tehnologija tudi najuspešnejši pristop za prepoznavanje jezika, ki ga do zdaj poznajo raziskovalci, izstopa pa model BERT, ki lušči znanje o jeziku in svetu iz ogromne množice besedil. Prednost omenjenega modela pa je tudi možnost medjezikovnega prenosa, kar pomeni, da se lahko model uči v tujem jeziku, znanje pa uporabi tudi za slovenski jezik.

V Sloveniji se s temi modeli najpogosteje klasificira besedila, z drugimi besedami, podjetja lahko tako ugotovijo kaj si stranke mislijo o njihovem delovanje in kakšno je razpoloženje o nekem produktu na socialnih omrežjih.


 

Produkti, ki oblikujejo produkte

Enega od najobetavnejših modelov pa je predstavil tudi Boris Cergoj iz podjetja Comtrade Digital Services. Zadnji modeli so namreč kar za 10-krat izboljšali prejšnje modele, samo učenje modela pa je podjetje OpenAI stalo več kot štiri milijarde dolarjev.

Model daje osupljive rezultate in lahko sam generira besedila, tudi pisma in poezijo, pravi Cergoj. Tako lahko umetna inteligenca, ki je bila v osnovi mišljena za ugibanje naslednjih besed, postavlja diagnoze, poenostavlja akademske tekste in celo povzema vsebino filmov na podlagi daljših opisov.

Ena izmed najobetavnejših sprememb pa je pogovor z umetno inteligenco. To se lahko namreč uporabi, da samostojno oblikuje reklamna besedila, generira pa lahko celo kode za programe, saj so ji v fazi učenja dali tudi veliko spisanih kod. To obenem pomeni, da se spreminja paradigma programiranja, računalnik nam pa že nudi pomoč pri kreativnem procesu, izpostavlja Cergoj.
 

Novi trendi

Tako se z vzponom umetne inteligence vzpostavljajo trije trendi. Kot prvo človek namesto kreator postaja kurator in vse kaže da nismo tako daleč oddaljeni od tega, da bo v vsakem upravnem odboru eno mesto rezervirano za umetno inteligenco. Vse bolj prisotni so tudi agenti za pogovor, umetna inteligenca pa deluje še kot lepilo, kar namesto ustvarjalcev programov.