Obrtnikov je bistveno premalo, med potrošniki pa slaba volja

Mnogi gledajo na obrtnike kot na nujno zlo. Velikokrat smo odvisni od njih, ko gre kaj narobe. Ko nam poči cev v kopalnici, ko splesni strop v otroški sobi, ko je treba zamenjati parket, ko je treba asfaltirati dovoz do hiše ali poklepati obtolčen avtomobil …
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Najprej je treba poudariti, da so aktivnosti obrtnikov precej širše. Največ obrtnikov, približno četrtina, prihaja iz predelovalnih dejavnosti, med katerimi prevladujejo pekarska, slaščičarska in mesnopredelovalna. Nad temi se običajno ljudje ne pritožujemo, temveč največkrat zadovoljno kimamo z glavo med oblizovanjem prstov po zadnjem grižljaju te ali one dobrote. Prav tako se ne pritožujemo nad obrtniki iz številnih drugih panog, na primer trgovci, kozmetiki ali frizerji.

Med več kot 66.000 obrtnimi obrati, ki so zapisani v Obrtniškem registru Slovenije, se največ gnojnice običajno zlije na obrtnike iz gradbeništva, v zadnjem času pa tudi iz gostinstva, v katerem razvoju turizma ni sledilo povečanje kakovostnega kadra. Nemoč, ki jo občutijo potrošniki med čakanjem na slabo pripravljeno kavo ali kosilo, je precej manjša od gneva, ki razjeda vse, katerih domovi zaman čakajo na dokončanje gradbenih ali renovacijskih del. Zgodbe o tem, kako nezanesljivi so obrtniki, o tem, da ne znajo držati obljube, in o mesecih čakanja na dokončanje del so stalnica marsikatere gostilniške razprave.

Shutterstock
Shutterstock

Dobri, a premalo številni

Znanec obrtnika, ko mu ni dokončal dogovorjenega dela, sploh ni več mogel dobiti na telefon. Prepričan, da se izogiba njegovim klicem, ga je poklical z druge številke – obrtnik se je takoj oglasil, a hip zatem, ko se je klicatelj predstavil, je v slušalki zaslišal le še zvok za prekinjeno zvezo. Druga znanka je govorila o zamaknjenih stopnicah, ki so se končale 20 centimetrov preveč v desno, in o »dobrodošlici«, ki jo je čakala v stranišču, ko je prvič stopila v svojo novo, pravkar dokončano hišo.

Slaba volja med potrošniki je tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v obrtnih dejavnostih. Prav zaradi tega nastanejo zamude pri dokončanju del.

Tudi sam sem po klicarjenju serviserja za manjše opravilo, za katero je ves čas obljubljal, da ga bo kmalu opravil, doživel, da mi je ob klicu dejal: »Ste me dobili ravno, ko se odpravljam k vam.« Ne vem, kaj se mu je zgodilo na poti, ker do mene ni prišel.
Ko sem znanca vodovodarja obtožil, da se obrtniki nikoli ne držijo napovedanega časa za obisk, mi je v smehu pritrdil, da to drži tudi zanj, in dejal: »Nemogoče je natančno načrtovati, koliko časa se boš kje zadržal. Poleg tega nočeš ostati brez zaslužka, ki se ponuja, ko te nekdo pokliče. Zato obljubiš, da boš prišel, kar potem storiš, ko utegneš. Ni smiselno križariti čez polovico Slovenije, zato združiš obiske strank, ki so si blizu, čeprav to pomeni, da ne delaš ravno po vrstnem redu naročil.«

Zatrdil je, da vzrok za slabe izkušnje strank ni muhavost obrtnikov. »Velikokrat se delo pri kakšni stranki zavleče, zato se ti podre celoten načrt. Tako pač krmariš vsak dan in sestavljaš obveznosti, kakor veš in znaš. Tako se res zgodi, da nekateri večkrat padejo iz vrste in te čakajo zelo dolgo. Še posebej, če gre za majhna opravila in oddaljeno stranko. Večkrat morajo čakati tudi tisti, pri katerih opravljaš delo, ki traja več kot en dan. Ko si namreč delo začel, veš, da je ta stranka že 'pod streho' in ti ne bo ušla k drugemu, zato velikokrat vmes raje obiščeš novo stranko, da ne gredo k drugemu obrtniku.«

Čeprav je omenjena taktika sporna oziroma eden od razlogov za nezadovoljstvo številnih naročnikov storitev pri obrtnikih, je nekaj po oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) nesporno: »Ocenjujemo, da so storitve slovenskih obrtnikov kakovostne.« Kot dokaz so navedli dejstvo, da so ti zelo cenjeni v sosednjih državah. »Slaba volja med potrošniki, o kateri govorite, je morda tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v obrtnih dejavnostih. Prav zaradi tega lahko nastanejo zamude pri dokončanju del,« so pojasnili in dodali: »V obrti in podjetništvu drastično primanjkuje usposobljenih delavcev, na kar v naši zbornici opozarjamo že vrsto let.« Najbolj občutijo pomanjkanje v gostinstvu in turizmu, gradbeništvu, kovinarski dejavnosti, prevozništvu itd. Izjema je frizerska dejavnost. Mladi se premalo odločajo za obrtne poklice, tudi delavcev iz tujine ni dovolj, da bi zadostili potrebam delodajalcev. Zakon o vajeništvu naj bi pripomogel k večjemu zanimanju mladih za obrtne poklice, a želenih rezultatov na žalost (še) ni.

Shutterstock
Shutterstock

Ni »računice«

Na očitek o nejasnih cenah in nepripravljenosti za izdelavo predračuna je le skomignil z rameni in dejal: »Okvirno lahko vedno povem, koliko bo delo stalo. Predračunov pa razen izjemoma ne delam – ni 'računice'. Dobro, ne rečem za kakšno res veliko delo, sicer je pa tako, da predračuna na podlagi telefonskega pogovora ne morem narediti, ker stranke stanja in potreb ne znajo dovolj natančno pojasniti, da bi lahko izdelal natančen predračun. Nato bi se pa obesili na mojo predvideno ceno, čeprav je krivda za spremembe na njihovi strani. Samo za to, da preverim stanje in naredim predračun, se ne bom vozil k nekomu domov.«

Tudi stranke niso angeli

Znanec mi ob pritoževanju nad celotnim cehom ni ostal dolžan. »Da ne boste mislili, da imate samo stranke zgodbice o obrtnikih. Tudi mi jih imamo o strankah. Od takih, ki na koncu nočejo plačati računa, do takih, ki se ti med delom ves čas motajo pod nogami in skušajo podajati orodje, čeprav jim govoriš, da bolj motijo kot pomagajo. Na koncu pa rečejo, da bi plačali le pol računa, saj so polovico dela opravili sami.«

Storitve slovenskih obrtnikov so kakovostne. Cenjeni so tudi v sosednjih državah.

Dodal je, da se lahko o kakovosti posameznih obrtnikov pozanimamo in imamo možnost, da se nad njihovim delom pritožimo, obrtniki pa so po njegovem mnenju pri tem v slabšem položaju. »Če se že stranke pritožujejo, da ne vedo, kakšnega obrtnika bodo dobile, verjemite, da to še precej bolj velja obratno! Pri iskanju obrtnika mnogi povprašajo znance za priporočila ali pa mnenje o določenem izvajalcu preverijo na spletu. Mi te izbire nimamo, o stranki ne vemo ničesar; bo plačala tako, kot je treba, ali pa nam bo povzročala težave.« Pa se to res dogaja, je že odšel brez plačila? »Se mi je že zgodilo, da sem odšel z manj denarja, kot bi bilo pošteno, ker sem imel pregovarjanja vrh glave. A prav pogosto to res ni. Sicer pa verjemite, tudi mi imamo svoje trike, s katerimi poskrbimo, da je stranki lahko žal, da ni pošteno plačala.«

Vsaka zgodba ima torej dve plati kovanca. Najboljši nasvet bi bil, da se vsak pred najetjem obrtnika o njem dobro pozanima, preveri reference na kateri izmed spletnih strani, na katerih so zbrani slovenski obrtniki, in drži pesti, da bo imel obrtnik čas, da ga vzame za stranko.

Več iz rubrike