Nizozemski izvoz agrikulture je večji od celotnega BDP Slovenije

Nizozemska izvozi v svet v povpreč­ju za 65 milijard evrov zelenjave, sadja, cvetja in mesnih pro­izvodov (leta 2018 že 90 milijard). Z izkupičkom bi lahko kupili celotno gospodarstvo Slovenije in še bi jim ostalo 20 milijard evrov. Kako obsežno in učinkovito je na splošno njeno gospodarstvo, pa morda pove dejstvo, da agrikultura predstavlja okoli deset odstotkov njihovega BDP. Če bi jim jo vzeli, Nizozemska ne bi veliko izgubila, bi pa izgubil svet; paradižnik, krompir, kumare, mleko in meso. Četrtino izvozijo v Nemčijo, ki je njihova najpomembnejša trgovinska partnerica.

Nizozemska ima na hektar trave enega najvišjih donosov mleka na svetu. Meso in jajca se pridelujejo na intenzivnih živinorejskih gospodarstvih, kjer ogromno število prašičev, telet in perutnine redijo v velikih ogradah, ki usmerjajo gibanje živali, da sta vzreja in pot čim bolj produktivni, kar je sicer predmet številnih kritik in političnih diskusij. Dobrobit rejnih živali je tudi na Nizozemskem že dobila mesto v uradnih dokumentih, če že v praksi ne.



Tehnologija vrtnarstva pod steklom je nizozemska posebnost, ki prinaša izjemne donose pri pridelkih, kot so paradižnik, kumare, paprike in rezano cvetje. O njeni inovativnosti je bilo že marsikaj napisanega, nizozemski kmetje pa zdaj inovirajo naprej. Do prihodnjega leta morajo namreč drastično zmanjšati porabo energije v vrtnarskem sektorju, vsi novi rastlinjaki morajo biti tudi podnebno nevtralni. To lahko dosežejo z inovativnimi tehnologijami, kot so izkoriščanje sončne energije, ukrepi za varčevanje s svetlobo, energetsko učinkoviti načini spodbujanja rasti, raba geotermalne energije, biogoriva, pri čemer ima velik potencial uporaba bioplina in ostankov lesa, proizvodnja trajnostne električne energije in uporaba rastlinjaka kot vira energije. Slednje je rezultat programa sodelovanja med vlado in odborom za vrtnarske proizvode ter nizozemsko konfederacijo kmetijstva in vrtnarstva. Vlada želi spodbujati uporabo biomase za proizvodnjo goriv, ​​kemikalij, električne energije in toplote. Tako naj bi do leta 2030 nadomestila 30 odstotkov fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin).

Precejšen delež nizozemskih kmetijskih proizvodov se po zadnjih podatkih za leto 2018 izvozi v Nemčijo (22,8 milijarde evrov) in Belgijo (10,2 milijarde evrov), ti dve sosednji državi skupaj predstavljata 36 odstotkov vsega kmetijskega izvoza. Sledijo jima Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Španija. Največji absolutni porast nizozemskega kmetijskega izvoza v letu 2018 se nanaša na Japonsko (+ 110 milijonov evrov), Maroko (+ 93 milijonov evrov), Poljsko (+ 86 milijonov evrov), Rusijo (+ 77 milijonov evrov) in Kitajsko (+ 66 milijonov evrov).

Ministrica za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane Carola Schouten je ob predstavitvi rezultatov dejala: »Podatki o izvozu spet kažejo, da ima nizozemski kmetijski in vrtnarski sektor glavno vlogo pri proizvodnji hrane za vse večje svetovno prebivalstvo. Trudimo se, da bomo svoje znanje in moč inovacij izkoristili za prehod na krožno kmetijstvo. To bo spodbudilo kmetijske inovacije na Nizozemskem, ki še naprej krepijo naš položaj na svetovnem trgu. In to je nujno potrebno glede na naraščajoče povpraševanje po hrani na eni strani in našo odgovornost glede pokrajine, biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb na drugi.«