Nižji prispevki za minimalca
Zagovorniki povečanja minimalne plače iz političnih vrst dvig minimalne plače običajno zagovarjajo s tem, da izboljšuje položaj najranljivejših članov družbe. Ob tem pa ne povedo, da se z dvigom minimalne plače v proračun steče tudi več denarja.
Odpri galerijo
ni podpisa
Recimo iz zadnjega povečanja, ki je upravičence minimalne plače nagradilo s 40 evri, je država preko akontacije dohodnine in socialnih prispevkov dobila od vsakega delavca 17 evrov.
Ob tem pa so se zaradi povečanja minimalne plače podražile tudi vse ostale storitve, ki jih opravljajo delavci z minimalno plačo, kar sta v študiji dokazala tudi Krueger in Card. Med njimi tudi storitve javnega sektorja, kamor spadajo vrtci, domovi za starejše in šolske dejavnosti.
Kakšno je bilo torej v resnici izboljšanje položaja delavcev z najnižjimi dohodki?
Zagotovo je povečanje minimalne plače v skladu z rastjo produktivnosti gospodarstva in naraščajočimi življenjskimi stroški še kako pravično in nujno potrebno, a če bi bil namen politike izboljšanje položaja najšibkejših članov družbe, potem bi se pri minimalni plači država lahko odpovedala akontaciji dohodnine (približno 66,4 evra) ali pa nekoliko znižala prispevno stopnjo za socialne prispevke. Zdaj namreč pri bruto minimalni plači 886 evrov delavec na račun prejme približno 623 evrov, razlika in še dodatnih približno 124 evrov prispevkov pa gre v državni proračun.
Ob vsakem zvišanju minimalne plače, ki bo sledilo, bo država prejemala večje zneske, javne in druge storitve ter dobrine pa se bodo za potrošnike vseeno dražile.
Zato je legitimno vprašanje, ali dvigovanje minimalne plače res zmanjšuje revščino ali pa je voda na mlin za nabiranje političnih glasov?
Je minimalna plača sama po sebi res odgovor na odpravljanje revščine med zaposlenimi?
Ob tem pa so se zaradi povečanja minimalne plače podražile tudi vse ostale storitve, ki jih opravljajo delavci z minimalno plačo, kar sta v študiji dokazala tudi Krueger in Card. Med njimi tudi storitve javnega sektorja, kamor spadajo vrtci, domovi za starejše in šolske dejavnosti.
Kakšno je bilo torej v resnici izboljšanje položaja delavcev z najnižjimi dohodki?
Zagotovo je povečanje minimalne plače v skladu z rastjo produktivnosti gospodarstva in naraščajočimi življenjskimi stroški še kako pravično in nujno potrebno, a če bi bil namen politike izboljšanje položaja najšibkejših članov družbe, potem bi se pri minimalni plači država lahko odpovedala akontaciji dohodnine (približno 66,4 evra) ali pa nekoliko znižala prispevno stopnjo za socialne prispevke. Zdaj namreč pri bruto minimalni plači 886 evrov delavec na račun prejme približno 623 evrov, razlika in še dodatnih približno 124 evrov prispevkov pa gre v državni proračun.
Ob vsakem zvišanju minimalne plače, ki bo sledilo, bo država prejemala večje zneske, javne in druge storitve ter dobrine pa se bodo za potrošnike vseeno dražile.
Zato je legitimno vprašanje, ali dvigovanje minimalne plače res zmanjšuje revščino ali pa je voda na mlin za nabiranje političnih glasov?
Je minimalna plača sama po sebi res odgovor na odpravljanje revščine med zaposlenimi?
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
