Pred dvema letoma, ko nismo niti slutili krize globalne razsežnosti zaradi virusa covid- 9, smo na tem mestu pisali o tem, kako Nemčija doživlja svoj »aha!« trenutek v smislu, da je kot največje evropsko gospodarstvo v popolnoma nezavidljivem položaju (tako rekoč tik pred tehnično recesijo). Ni se treslo le nemško gospodarstvo, z njim se je treslo in z grozo v knjige naročil pogledovalo tudi slovensko gospodarstvo. Nemški gospodarstveniki so zahetvali ukrepanje, čemur ni nasprotovala niti kanclerka Merklova.

Tehnična recesija se ni zgodila. Oziroma se je, a je bila mnogo težja od pričakovanj najbolj črnogledih analitikov, saj so se že tako slabi gospodarski kondiciji pridružili lockdown, pandemija, karantene in popolno zaprtje držav, mej, življenja. Tako je natanko pred pol leta vsako drugo nemško podjetje pričakovalo upad prometa zaradi koronavirusa, kar je nakazovalo uresničitev črnih napovedi Združenja nemških gospodarskih zbornic, ki so v en glas spročale, da so »pred nami  zelo težki časi in da bo Nemčija bo zagotovo v recesiji.«
 

In kje je Nemčija eno leto po pandemiji?

Eno leto po začetku pandemije koronavirusa so poslovne razmere in pričakovanja v nemškem gospodarstvu še daleč od predkrizne ravni. To je pokazala nova raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) med več kot 30.000 nemškimi podjetji po vsej državi. V tekočem letu DIHK pričakuje le 2,8-odstotno gospodarsko rast. Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) je ob tem izpostavila, da v trenutni situaciji gospodarsko okrevanje ostaja negotovo.

»Podjetja bodo za uspešno premagovanje koronske krize še naprej morala dokazovati, da so fleksibilna in prilagodljiva,« je dejala. 


 

Nemški BDP nižji za 190 milijard evrov

 
Po izračunih DIHK je koronska kriza do zdaj nemški bruto domači proizvod znižala za okoli 190 milijard evrov. V tekočem letu tako DIHK pričakuje le 2,8-odstotno gospodarsko rast. Na splošno 32 odstotkov nemških podjetij trenutno poslovno stanje opisuje kot slabo, 29 odstotkov kot dobro, kar je malce slabša ocena kot jeseni 2020. Tudi prihodnja poslovna pričakovanja so bolj pesimistična: 31 odstotkov vprašanih trenutno pričakuje slabše posle, 22 odstotkov jih pričakuje boljše. Podjetja ocenjujejo, da sta med največjimi poslovnimi tveganji domače in tuje povpraševanje.
 

Ponovna zaustavitev gospodarstva zaostrila razmere v številnih panogah

 
Potem ko je prvi lockdown lani spomladi že močno izčrpal finančne rezerve številnih podjetij, ponovno zaprtje in omejitve potovanj še poslabšujejo razmere v številnih panogah. Posebej prizadeta so podjetja, ki zaradi epidemije koronavirusa in ukrepov za preprečevanje širjenja ne obratujejo. Tako o slabih poslih poroča kar 94 odstotkov posrednikov potovanj, 91 odstotkov ponudnikov nastanitev, 87 odstotkov gostincev, 64 odstotkov ponudnikov osebnih storitev, kot so frizerji ali fitnes studii, ter 41 odstotkov trgovcev na drobno. Skupno sedem odstotkov vseh ponudnikov storitev ocenjuje, da so pred stečajem. V podjetjih, ki jih zaradi popolnega zaprtja niso morala obratovati, je takih še bistveno več.


 

Razpoloženje v industriji razmeroma pozitivno

 
V nemški industriji je situacija precej drugačna: industrijska podjetja ostajajo tudi v težkem gospodarskem okolju močna in še naprej proizvajajo ter izvažajo. V nasprotju iz drugih sektorjev, več industrijskih podjetij poroča o dobrem poslovnem položaju (31 odstotkov), kot o slabem (25 odstotkov). O gospodarski rasti poročajo predvsem proizvajalci polizdelkov iz kemijske in elektrotehnične industrije. Večjih širitev zmogljivosti, od katere bi profitiralo predvsem strojništvo, sicer ni pričakovati. Na splošno se poslovna in izvozna pričakovanja industrijskih podjetij izboljšujejo in so v povprečju v pozitivnem območju (plus osem oziroma devet točk).
 

Likvidnostne težave ogrožajo obstoj podjetij in naložbe

 
S finančnimi izzivi se sooča polovica anketiranih podjetij. Številna poročajo, da bi trenutno finančno stanje lahko ogrozilo njihov obstoj. Na splošno več kot četrtina podjetij poroča o upadu kapitala, vsako peto podjetje pa se spopada z likvidnostnimi težavami. Skrbi o možnostih financiranja pestijo predvsem industrijska podjetja, ker morajo pogosto vnaprej financirati svoje kapitalno intenzivne izdelke in če imajo težave s financiranjem, lahko vlagajo manj. Tako 40 odstotkov proizvajalcev strojnih orodij ter 37 odstotkov proizvajalcev avtomobilskih delov in dodatne opreme že načrtuje zmanjšanje naložb.
 
Skupno bo moralo 30 odstotkov vseh podjetij zmanjšati svoje naložbe. V vseh sektorjih se finančno stanje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, poslabšuje. Po drugi strani pa so podjetja ponovno začela zaposlovati, vendar so vrednosti še vedno negativne (minus devet točk).
 

Vpliv Nemčije na Slovenijo 

»Slovenija je s petinsko izpostavljenostjo zunanjetrgovinske bilance do Nemčije seveda občutljiva na tamkajšnje makroekonomsko zdravje,« opozarja mag. Gorazd Belavič, direktor sektorja za analize pri Triglav Skladih in od tem dodaja, da so mešani signali iz naše največje trgovske partnerice v tem smislu manj spodbudni, a njihove težave niso edinstvene.

»Napovedi za celotno evroobmočje se letos nekoliko nižajo, kar pa se zna stabilizirati, verjetno tudi obrniti, ko bomo trajneje rešili pandemijo. Pomagalo bi hitrejše izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, še bolj pa uspešnejše zagotavljanje cepljenja,« zaključuje Belavič.