Micrososft: Kitajska bo z umetno inteligenco nadzorovala svet

Leta 1984 je George Orwell napisal roman, v katerem se glavna zgodba vrti o vladi, ki vidi vse, kar počnejo njeni državljani. Zgodba ni resnična, predsednik Microsofta pa pravi, da se enak scenarij lahko zgodi do leta 2024.
 

Predsednik Microsofta zaskrbljen

Vse večja uporaba umetne inteligence na Kitajskem močno spominja na lekcije iz Orwellove knjige, je za BBC povedal predsednik Microsofta, Brad Smith. Zgodba govori o vladi, ki vidi vse, kar delajo in sliši vse, kar govorijo njeni državljani. Če ne bomo previdni, se lahko to zgodi že leta 2024, je prepričan prvi mož Microsofta, hkrati pa poziva vlade, k sprejetju zakonov, ki bodo na tem področju zavarovali javnost.

Kitajska želi postati vodilna na področju tehnologij

Leta 2018 je bila z namenom, da bi preučili metode, ki so potrebne za napredek pri razvoju umetne inteligence, ustanovljena ameriška komisija za nacionalno varnost za umetno inteligenco. Eric Schmidt, nekdanji izvršni direktor Googla in sedanji član omenjene komisije, pravi, da je treba Kitajsko v smislu umetne inteligence premagati. Meni namreč, da si Kitajska želi do leta 2030 prevzeti nadzor na področju tehnologij umetne inteligence.
 

ZDA in Kitajska v konfliktu

Schmidt je za DailyMail nedavno priznal, da so ZDA v geopolitičnem strateškem konfliktu s Kitajsko. Schmidt je prepričan, da je treba združiti vse vire za pridobitev nacionalne in globalne strategije za demokratično zmago v umetni inteligenci.

Strokovnjaki so zaskrbljeni

Leta 2019 si je Kitajska za inovacije umetne inteligence v akademskih institucijah zagotovila več patentov kot ZDA. Po raziskavi podjetja Comparitech ima Kitajska 54 odstotkov svetovnih CCTV kamer.

Večja ameriška mesta imajo v povprečju postavljenih nekaj več kot 112.000 takih kamer, medtem ko jih ima Kitajska v povprečju  15.880.491 na mesto. Ameriški strokovnjaki so zaskrbljeni, da bodo Kitajske vrednote vsiljene zahodnemu svetu. Kitajska pa pravi, da takih načrtov nima.
 

»ZDA vidi napredek Kitajske kot grožnjo«

Dr. Lan Xue, svetovalec pri Kitajski vladi, je prepričan, da je ZDA začela hladno vojno na področju tehnologije. Dr. Keyu Jin, profesorica na London School of Economics pravi, da čeprav se Kitajske vrednote od politike zelo razlikujejo. Vizija države je soobstoj in ne tako imenovana konvergenca, trdi. 

Projekt Maven

Leta 2016 je dr. Schmidt postal svetovalec Pentagona, hkrati pa je obdržal položaj izvršnega predsednika Googlove matične družbe Alphabet. V naslednjih letih je Pentagon z Googlom sklenil pogodbo, ki mu je omogočila uporabo nekaterih tehnologij za prepoznavanje slik v sklopu vojaškega projekta.

Projekt Maven je s pomočjo strojnega učenja razlikoval ljudi in predmete v videih, ki so bili posneti z droni. Schmidt je prepričan, da lahko uporaba te tehnologije pozitivno vpliva na nacionalno varnost, hkrati pa je dobro partnerstvo za Google.

Uslužbenci niso želeli sodelovati

Mnogi Googlovi uslužbenci se s projektom niso strinjali, zato so od njega odstopili. Laura Nolan, programska inženirka, ki je odstopila takoj, ko je odkrila naravo projekta, je prepričana, da Google ne bi smel sodelovati vojnih poslih. Google se je takrat branil, da se njegova umetna inteligenca uporablja le v nežaljive namene. Njegov predsednik pa je prepričan, da je takšna tehnologija v vojski potrebna.