Zakaj nekateri šolarji med koronakrizo niso bili deležni šolanja

Medtem ko je večina prebivalcev prakticirala fizično distanciranje se je povečala potreba po spletnih storitev podjetij in pa tudi javne uprave. V okviru slednje so številna opravila in naloge potekale preko telefonskih pogovorov in spleta, kar je obenem pokazalo vrzel digitalizacije v segmentu digitalnih veščin in spletnih storitev.

Ljudje na družbenih omrežjih izpostavljajo pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v Sloveniji. Med najbolj vidnimi so bili šolarji brez računalnikov, ki posledično niso bili deležni šolanja, brez komunikacijskih naprav pa so bili tudi starejši v domu za ostarele. Javnih storitev v obdobju epidemije niso mogli uporabljati slepe osebe in osebe z gibalnimi ovirami, prav tako pa nekaterih upravnih storitev ni bilo mogoče opraviti zgolj po elektronski pošti.
 

Pomanjkanje digitalnih veščin je v Sloveniji največja težava pri vse večji uporabi digitalnih sotritev. FOTO: Alessandro Garofalo/Reuters

Poziv po dostopnosti do javnih storitev

Na težave so odgovorili pri Mreži nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID), kjer so vlado pozvali k večji dostopnosti do javnih storitev vseh državljanov, tudi v času fizične izolacije. Tudi po zdravstveni krizi pa tematika ostaja aktualna, saj novi val okužb ni izključen, do takrat pa se je potrebno primerno pripraviti, da se nemoteni dostop do javnih storitev omogoči. Mreža nevladnih organizacij med drugim vlado poziva tudi naj uredi področje dostopa ranljivih skupin do IKT rešitev in spodbudi neformalno učenje digitalnih veščin.
 

Vse večja odvisnost od digitalnih tehnologij

Čeprav je obdobje obsežne izolacije mimo pa se je jasno pokazala vrzel pri veščinah in kompetencami ljudi pri uporabi digitalnih orodij za delo in učenje od doma, pravijo pri Slovenski digitalni koaliciji. Največje težave so se pojavljale pri licenčni in nezdružljivi programski opremi, ob tem je bilo nenehno prisotno tudi povečano tveganje spletnih prevar, povečala pa se je tudi službena in osebna odvisnost od digitalnih tehnologij.


Nevladne organizacije so samoiniciativno oblikovale akcije, ki so vrzeli nekoliko manjšale, vendar pa je državni odziv bil vseeno slab. Tudi po 10. tednih, ko so se otroci vrnili v šole, težava z računalniško opremo še vedno ni bila odpravljena, kar pomeni, da so številni šoloobvezni otroki bili prikrajšani za več tednov pouka. Nevladniki še opozarjajo, da so trenutne vrzeli posledice preteklega zanemarjanja digitalnega opismenjevanja ter razvoja digitalnih veščin.
 

Dobra internetna infrastruktura, malo veščin za uporabo

Večino razvojnih sredstev se je v Sloveniji namenilo nadaljnji vzpostavitvi internetne infrastrukture za informacijsko družbo, digitalizaciji gospodarstva, šolskega sistema in e-uprave za potrebe digitalnega trga. Pri tem je vendarle pomembno, da se vsa področja homogeno razvijajo, saj digitalizacija javne uprave ne pomeni veliko, če prebivalci ne znajo uporabljati digitalnih storitev. Tako več milijonske naložbe niso bile v celoti učinkovite, tudi Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) pa je Slovenijo leta 2018 uvrstil na 16. mesto v EU (spomnimo, da je razvojni cilj uvrstitev v prvo deseterico).

Dobre rezultate se v Sloveniji dosega v segmentu vključujoče digitalne družbe, zelo slabo pa napredujemo na področju uporabe interneta, ki se v tujini izboljšuje hitreje. Tako so še vedno prisotne težave z digitalnimi veščinami, ki Sloveniji pestijo že več let in bi morale biti osrednji cilj izboljšav na področju digitalizacije.