Koreji tketa vezi prek gospodarstva

Legendarni investitor in milijonar Jim Rogers, ki je lani spregovoril tudi za Svet kapitala, v Severni Koreji vidi ogromno priložnosti. Severnokorejskega voditelja Kim Džong Una je celo pozval, naj se zgleduje po Kitajski, ki se je gospodarsko odprla svetu. Verjame, da bi Severna Koreja lahko sledila nekaj poslovnim modelom, ampak kitajski bi bil najboljši, saj zagotavlja prehod brez večjih zablod. »Kim bi moral slediti kitajskemu modelu, saj so Kitajci njegovi prijatelji in mentorji,« je Rogers po srečanju med Trumpom in Kimom v Singapurju, kjer prebiva, povedal za časopis Korea Times. Kitajski model, pravi 74-letni Rogers, omogoča tudi podjetništvo.
Ko je bil nazadnje v Severni Koreji, je šel na tržnico, kjer je bilo na stotine stojnic, na katerih so podjetniki prodajali vse mogoče, se spominja. »Korejci imajo stoletno znanje kako biti kapitalisti in podjetniki. Zato vedo, kaj narediti. Samo namigniti jim je treba,« pravi. Prepričan je, da bi kitajski model deloval v prid izolirani državi: »Ne morem reči, ali je Kitajski model pravilen ali ne, ampak lahko bi deloval. Stvari se sicer ne bi tako eksplozivno odprle kot na Poljskem, ampak bi država še vedno nadzirala in podpirala podjetnike. Imeli bi podporo Kitajske, pa tudi Južna Koreja bi bila tega vesela. Takšen model sta imela tudi Singapur in Južna Koreja.«

Na meji raste najboljši ginseng

Pixabay

Severna Koreja zadnjih nekaj let pospešeno pošilja ljudi v Singapur, kjer se učijo tržne ekonomije, podjetništva, upravljanja zasebne lastnine in o borznih trgih. »Jasno je, da bi se zato nekateri raje oprli na singapurski model, ki je podoben južnokorejskemu in kitajskemu,« razmišlja Rogers, ki je tudi velik ljubitelj Koreje. V luči tega je dejal, da je srečanje v Singapurju med ZDA in Severno Korejo pomemben korak k denuklearizaciji in normalizaciji odnosov na Korejskem polotoku. Prepričan je celo, da je to prvi znak za konec vojne in da se bliža združitev (o zadnji sicer v Južni Koreji več ne sanjajo, želijo si le miru, op. a.), zato je pripravljen mastno investirati v Severno Korejo, takoj ko bodo odpravljene sankcije.
Že pred štirimi leti je svetoval investicije v demilitarizirano območje (DMZ) – zemljo med obema Korejama –, tudi nakup zemlje tam. Trenutno na območju DMZ v tako imenovani Unification village (združeni vasi, op. a.) živi 200 ljudi, ki gojijo najboljši in najdražji ginseng na svetu. Izvažali so ga tudi na Kitajsko, nam ob prehodu v obmejno območje razlaga vodnica Kim. Vse bolj prepoznavna je tudi soja.

Od športa do železnice in avtoceste

Rogersove želje bodo morda uslišane, če se bo dejansko zgodila denuklearizacija Severne Koreje. Na južnokorejskem polotoku se namreč v luči pogovorov med Severno Korejo in ZDA trudijo doseči mir v severovzhodni Aziji. Zaradi nenehno spreminjajoče se geopolitične situacije pa poti do denuklearizacije ni mogoče predvideti, smo razbrali iz obrobnega dogajanja na 13. Džedžu forumu za mir in blaginjo, ki je od 26. do 28. junija potekal na južnokorejskem otoku Džedžu.
Kljub temu se državi trudita ponovno vzpostaviti prijateljsko vez. Ta je za zdaj poslovne narave. Na vzhodu držav bodo ponovno vzpostavili telekomunikacijsko omrežje, po nekaj sestankih so se prejšnji torek predstavniki obeh držav dogovorili o pregledu dela železniške proge ob meji s Severno Korejo. Tako naj bi 24. julija pregledali progo Gyeongui, ki povezuje obmejno mesto Munsan s Padžujem in Kesongom na severu. Potekajo tudi pogovori o gradnji avtoceste med državama. V začetku julija naj bi se pogovarjali o gozdarski industriji, konec julija pa še o kulturni izmenjavi. Še pred tem bodo imeli pogovore o humanitarcih, smo izvedeli neuradno ob robu foruma Džedžu.

Še prezgodaj za konkretne predloge

V Južni Koreji je glede severne sosede pred meseci posijal žarek upanja. Po enajstih letih sta se 27. aprila letos srečala voditelja obeh Korej – Kim Džong Un iz Severne in Mun Dže In iz Južne. Korejci pravijo, da se je med njima rodilo zaupanje. Zakaj verjamejo v to? Ker se bosta julija srečali košarkarski moštvi obeh držav, avgusta pa ločene družine.

Kang čoi, Azijski inštitut za politične študije: S pogovori med ZDA in Severno Korejo se stvari premikajo, a na mizi ni še nič konkretnega. V tako kratkem času bi bilo sicer nerealno pričakovati kaj več.

Hladni odnosi med Korejama so se začeli tajati ob olimpijskih igrah v Pjongčangu, sledil je vrh v Panmundžonu, kjer so podpisali deklaracijo, ki govori o razvoju medkorejskih odnosov, sproščanju vojaške napetosti in vzpostavitvi miru. A pot do miru je še dolga, je bilo razbrati iz predavanj in razprav strokovnjakov za zunanje zadeve in varnost iz več kot 70 držav sveta, ki so na forumu Džedžu analizirali geopolitično situacijo. Da bo morda tudi na tem koncu sveta v (bližnji) prihodnosti zavladal mir, so začeli upati po junijskem srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom v Singapurju, za kar je Singapur odštel vrtoglavih 12 milijonov dolarjev.
Kang Čoi, podpredsednik raziskovalnega oddelka na Azijskem inštitutu za politične študije v Seulu (srečanje z njim je organizirala Korea Fundation, op. a.), nam je povedal, da se s pogovori med ZDA in Severno Korejo stvari premikajo, da je to pogoj za nov odnos med korejskima sosedama, a na mizi ni še nič konkretnega. »Od pogovorov je minilo šele 15 dni. V tako kratkem času bi bilo nerealno pričakovati kaj več,« je dejal Čoi. Pričakuje, da bodo bolj konkretni načrti predstavljeni v dveh ali treh mesecih. Ni pa skrival razočaranja, da so zaradi prejšnje ameriške politike pričakovali več kot le generalno srečanje brez konkretnih ciljev, do kdaj naj bi bila denuklearizacija končana.

Pixabay

Nič ni zastonj

Bolj optimističen je bil John Merrill, gostujoči profesor na Univerzi Johns Hopkins in nekdanji vodja oddelka za severovzhodno Azijo pri uradu za obveščevalno in raziskovalno dejavnost na ameriškem zunanjem ministrstvu. Sestanek med Trumpom in Kimom je po njegovem »prebil led«, vendar ocenjuje, da je treba Trumpa razumeti v kontekstu tega, kar pač zna: »Je poslovnež in investitor v nepremičnine. Najprej je zgolj nagovoril Kim Džong Una.« Se pa zaveda, da bo imela denuklearizacija Korejskega polotoka svojo ceno: »Pjongjang bo nekaj zahteval v zameno, če se bodo dejansko lotili uničevanja jedrskega orožja.«
Čeprav podrobnosti dogovora med Severno Korejo in ZDA niso znane, so v javnost pricurljale informacije, da ima Pjongjang nekaj političnih in ekonomskih zahtev. Neuradno naj bi v denuklearizacijo privolil, če bodo ZDA spoštovale severnokorejski režim, od Južne Koreje pa zahteva ukinitev vseh sankcij, prekinitev vseh vojaških vaj in humanitarno pomoč.

Turbulentno obdobje

V Južni Koreji niso optimistični. Stroko skrbi, da bi si Severna Koreja lahko spet premislila. Opozarjajo, da je dogovor med ZDA in Severno Korejo neobvezujoč in mlahav ter da so se vsa dosedanja pogajanja končala klavrno. Tega se zaveda tudi Merrill, ki je na forumu opomnil, da situacija kljub toplejšim odnosom ni nepovratna in da bi se glede na notranjo in zunanjo politiko lahko spremenila.
Javnomnenjske raziskave sicer govorijo v prid Trumpovi politiki do Severne Koreje, tudi Kim Džong Un zaradi preobrazbe dobiva vse več podpore v svoji državi, vendar bi se lahko zalomilo – v ZDA demokrati dobivajo nov zagon pred novembrskimi volitvami v predstavniški dom, med ZDA in Kitajsko poteka trgovinska vojna …
Jin Jingyu, častni profesor na Pekinški univerzi, se boji tudi kitajske vzdržanosti od pogovora: »Pogovori med tremi stranmi pomenijo, da Kitajska ne bo udeležena v njih.« Kitajska je namreč v triletni korejski vojni, ki je trajala od leta 1950 do 1953 in se končala s prekinitvijo ognja, ne pa z dejanskim mirovnim sporazumom, pomagala s svojimi četami. »Skrbi me morebitni konflikt med Kitajsko in ZDA, saj bi to lahko povzročilo nove turbulence na Korejskem polotoku,« je dejal. Neuradno si na Korejskem polotoku ne želijo več šeststranskih pogajanj. Skupnih pogovorov si menda ne želijo niti Kitajska, Japonska in Rusija, ki so bile doslej vedno pripravljene sesti za mizo. Denuklearizacija, pravijo Korejci, se začne z dogovorom med ZDA in Severno Korejo, ki trdi, da jo je do jedrske oborožitve privedla groba retorika ZDA.

Bodo ukrotili nepredvidljivega Trumpa?

Čeprav dogovor med Trumpom in Kim Džong Unom vzpostavlja nov odnos med ZDA in Severno Korejo, se na Korejskem polotoku nikakor ne slepijo, da bodo kaj kmalu dokončno dočakali mir. Glede na 25-letno serijo neuspešnih poskusov doseganja dogovora se kritiki upravičeno sprašujejo, zakaj bi bilo zdaj drugače. Neuradno smo izvedeli, da zato, ker so se tokrat pogovorov lotili od spodaj navzgor – od tehnokratov do diplomatov. Šele zatem so se sestali vrhovni vodje obeh Korej in ZDA.

Jim Rogers, investitor: Korejci imajo stoletno znanje kako biti kapitalisti in podjetniki. Zato vedo, kaj narediti. Samo namigniti jim je treba.

Korejci prav tako ne verjamejo napovedim ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea, ki je pred kratkim dejal, da naj bi bila denuklearizacija izpeljana v dveh letih in pol, saj ni jasno niti, kako naj bi sploh bila izvedena. Vprašanje je tudi, ali bi Severna Koreja pustila poseben nadzor nad procesom denuklearizacije.
Dodatna neznanka v enačbi je nepredvidljivi Trump. Ta je zadnje vojaške vaje Južne Koreje in ZDA označil za provokacijo in drago razkazovanje moči, je spomnil Čoi. Doslej sta imeli državi skupaj 16 vojaških vaj, Trump jih želi ukiniti, pravi Čoi in se sprašuje, ali je ukinitev res potrebna, da bi pomirili Severno Korejo. »Trump o zavezništvu razmišlja le skozi denar, kar je šokantno,« meni Čoi in dodaja, da Južna Koreja za vojaško pomoč na leto ZDA plača sto milijonov dolarjev. V Južni Koreji je še danes 28.000 ameriških vojakov, dodaja in začne nizati vrtoglave podatke: »Vzdrževanje objektov, infrastrukture, opreme … celotnega ustroja stane državo okoli pet milijard dolarjev na leto.« Iz Trumpovega govora je jasno, da bo morala Južna Koreja plačati še več, če si želi ameriške pomoči.
Svojemu predsedniku ne zaupajo niti doma. Ameriški kongres je predlagal zakonodajo, po kateri bi moral Trump vsakih 30 dni posredovati poročilo o poteku pogajanj s Severno Korejo. Kongresniki pri tem zahtevajo ohranitev sankcij, vse dokler Severna Koreja ne bo začela izvajati denuklearizacije.
Kako se bo izteklo, je težko napovedati. Nekdanji sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je na forumu optimistično napovedal, da se bo denuklearizacija Korejskega polotoka zgodila. »Najboljši umi današnjega časa bodo našli moč in razum za rešitev. Nobena država se s tem ne more soočati sama. Tudi ZDA, čeprav so najmočnješe, tega ne morejo rešiti same,« je dejal.
Kljub temu pa previdnost ni odveč. Korejski pregovor pravi »Nikar najprej ne spij juhe kimči« (kimchi-guk-buteo ma-si-ji mal-ra). To namreč vedno pojedo po glavni jedi, saj pomaga pri prebavi. V odnosih s Severno Korejo to pomeni, da je pametneje počakati in videti, ali se bo tisto, kar pričakujejo, tudi dejansko zgodilo.