Sledi - še večja - tehnološka brezposlenost

Izraba umetne inteligence in avtomatizacije vodi v bolj udoben vsakdan, a mnogo vprašanj ostaja odprtih.
Fotografija: Do tehnološke brezposelnosti bo prišlo, o tem pa moramo govoriti že zdaj. FOTO: Michaela Rehle / REUTERS
Odpri galerijo
Do tehnološke brezposelnosti bo prišlo, o tem pa moramo govoriti že zdaj. FOTO: Michaela Rehle / REUTERS

Stroji nadomeščajo človeška dela; to se je začelo že pred industrijsko revolucijo. Točilce goriv na bencinskih črpalkah so zamenjale samopostrežne in avtomatizirane točilnice, pisarniške pomočnike pa je nadomestil Microsoft Office. Pri tem prihaja do nadomestljivega učinka avtomatizacije (substitutive effect of automation), piše Calum Chace, novinar spletnega Forbesa in pisec knjig o umetni inteligenci.

Do tehnološke brezposelnosti je torej v preteklosti že prišlo in pričakovati je, da se bo to tudi ponovilo. Znanstveniki in razvijalci tehnoloških rešitev se zavedajo, da prihaja do že omenjene eksponentne rasti moči računalnikov, kar marsikdo ni popolnoma sprejel. Stroji v naslednjem desetletju še ne bodo zmožni opravljati vseh del, ki jih opravljajo ljudje, vendar pa hitrega napredka ni mogoče zanikati. Cenejša, hitrejša in boljša tehnologija bo zagotovo botrovala k temu, da bodo stroji ob neki točki vendarle boljši na skoraj vsakem področju.
 

Odziv gospodarstva


Tehnološka brezposelnost bo zahtevala tudi sistemske spremembe gospodarstva, kjer ne bo v ospredju zgolj človek. Že zdaj se kaže, da je umetna inteligenca lahko kreativna, pravzaprav je sposobna prepoznati tudi človeška čustva in izraziti empatijo.



In kako se odzivajo države? Marsikatera se nagiba k zavarovanju delovnih mest, vendar pa se pri tem ne zaveda, da bi to zmanjšalo konkurenčnost države v mednarodni trgovini. Morebitno zaustavljanje razvoja avtonomnih vozil, z namenom, da se zaščitijo delovna mesta taksistov in špediterjev, bi državo obenem tudi umaknilo iz svetovnega zemljevida. Iz tega vidika bi varovanje delovnih mest zatiralo inovacije, s tem pa bi se manjšalo premoženje celotne družbe.
Stroji in ljudje imamo komplementarni odnos. Ko stroji nadomestijo človeško delo, se lahko na novo ustvarjen denar usmeri v delovna mesta, kjer zaposlenih primanjkuje. FOTO: Phil Noble / REUTERS
Stroji in ljudje imamo komplementarni odnos. Ko stroji nadomestijo človeško delo, se lahko na novo ustvarjen denar usmeri v delovna mesta, kjer zaposlenih primanjkuje. FOTO: Phil Noble / REUTERS

Kako obdavčiti robote?


Enako nestimulativen učinek na inovacije in konkurenčnost držav pa bi imelo tudi obdavčevanje robotov. Vprašanje je tudi na kak način sploh obdavčiti robote. Kako obdavčiti strežnik s programsko opremo, ki je zadolžena za delovanje umetne inteligence podpornega centra, kjer je prej bilo zaposlenih ogromno ljudi. Se obdavči zgolj en strežnik ali vsak prejet klic? Če se bo obdavčevalo robote, so v to zajeti tudi traktorji in ostala tehnologija, ki je nadomestila človeško delo? Vprašanj je ogromno, vse pa kaže, da področje obdavčitve še vedno ni jasno razdelano.

V svetu kjer je zaposlenih le še peščica ljudi je vprašanje tudi kako obdavčiti njihovo premoženje. Tisti, ki bodo lastniki robotov se lahko vedno preselijo v države, kjer so davki izredno majhni. Chace izpostavlja, da rešitev ni v pretiranem obdavčevanju temveč v nižanju stroškov za dostojno življenje. Slednje bi v državi zadržalo premožne posameznike, obenem pa oblikovalo okolje za primerno življenje vsakogar.
 

Avtomatiziran in udoben kapitalizem


Čeprav so ideje komunizma v teorijI še vedno mikavne, se vedno bolj kaže prednost tržnega gospodarstva. Trg je po dozdajšnjih izkušnjah še vedno najučinkovitejši uporabnik surovin, ki strmi k iskanju rešitev na podlagi spodbud, pa tudi če to te v obliki denarja.

Več iz rubrike

ikonomija

Zaradi nakita morda ne bo smel nastopiti na domači dirki

Krovna zveza Formule 1 je že pred časom zahtevala, da Hamilton zaradi varnosti odstrani del nakita, ki ga nosi - gre za uhan oziroma okrasni vijak v nosu.

ikonomija

H&M skrbi, da bomo zaradi podražitev manj zapravljali za oblačila

Družba H&M beleži rast dobička, koristi pa imajo od močnega okrevanja po pandemiji covida-19, ki je pred letom dni v tem času močno vplivala na poslovanje.

ikonomija

Nemški delodajalci in potrošniki so zaskrbljeni

Nemški raziskovalni inštitut GfK ugotavlja, da je razpoloženje nemških potrošnikov doseglo najnižjo raven od leta 1991, odkar merijo kazalnik zaupanja.

ikonomija

Virtualna resničnost je tu. Metaverzum je strašljiv!

Kaj je te teden novega na področju metaverzuma: med vodilnimi podjetji Adobe Inc.

Komentarji: