Izdelan najmanjši mikročip na svetu

Mikročip je sestavni del računalnikov, pametnih telefonov, transportne opreme in nekaterih drugih naprav. Številna podjetja tekmujejo med sabo, kateremu bo uspelo razviti čim manjšega in čim bolj zmogljivega, ki bo hkrati še kar se da energetsko učinkovit.

Trenutno je v rabi predvsem sedem-, deset-, včasih tudi pet-nanometrski čip. Vse kaže na to, da je podjetju IBM uspelo narediti še bolj izpopolnjeno različico. Naznanili so namreč prihod dvo-nanometrskega čipa, ki naj bi bil najmanjši do sedaj razviti mikročip, poroča CNN Business.
 

Večje število tranzistorjev – večja zmogljivost mikročipa

Zmogljivost mikročipa je sicer možno izboljšati s povečanjem števila njegovih osnovnih elementov, tranzistorjev. Njihova funkcija je obdelava podatkov. Več tranzistorjev pomeni več možnosti implementacije umetne inteligence in šifriranja. Cilj je hkrati povečati število tranzistorjev, brez da bi se s tem spremenila tudi velikost mikročipa.

IBM podpredsednik za raziskave, Mukesh Khare, je pojasnil, da je novi dvo-nanometrski mikročip približno enake velikosti kot noht. Vsebuje pa kar 50 milijard tranzistorjev.

»Pri izboljšanju telefonov, avtomobilov ali računalnikov gre za to, da se je izboljšalo delovanje tranzistorjev in da je večja njihova številčnost,« je razložil Dario Gil, razvojni direktor IBM.

Mikročip, ki ga je razvil IBM, naj bi bil približno 45 odstotkov zmogljivejši in naj bi porabil kar 75 odstotkov manj energije kot najnaprednejši sedem-nanometrski čip, ki ja trenutno na voljo. To bi pomenilo, da bi lahko baterije mobilnih telefonov zdržale štirikrat dlje, prenosni računalniki bi delovali bistveno hitreje, ogljični odtis podatkovnih centrov pa bi se zmanjšal.

IBM-jev dvo-nanometrski mikročip sicer ne bo možno kupiti tako kmalu. Proizvodnja naj bi se začela šele v letih 2024 ali 2025. Preteklo bo torej še nekaj časa, preden bodo taki mikročipi prešli v splošno rabo.

Pri IBM-ju sicer ne razmišljajo o tem, da bi se proizvodnje dvo-nanometrskih čipov lotili sami. Procesno tehnologijo bodo zgolj licencirali in proizvodnjo prepustili drugim podjetjem. Bodo pa razvili lastne tehnološke izdelke z vgrajenimi najmanjšimi mikročipi.
 

Kratka zgodovina čipov

Prvi računalniki so za krmiljenje in ojačanje signalov uporabljali elektronke. Te so bile velike, okorne in nezanesljive. Prav taki so bili tudi prvi računalniki. Leto 1947 je bilo na tem področju revolucionarno, saj so v Bellovih laboratorijih iznašli tranzistor, polprevodniški element. Njegova funkcija je bila ista, le da je bil bistveno manjši.

Leta 1958 je nato prišlo še do iznajdbe integriranega vezja oziroma čipa. Gre za skupek pasivnih in aktivnih elementov, ki jih natisnemo na skupni substrat iz polprevodniškega materiala. Čipi so v primerjavi z elektronkami enostavnejši, cenejši, zanesljivejši, porabijo pa tudi manj energije.