Čip, ki posnema človeški živčni sistem in razlikuje med vonji

Intel je že prikazal, da je mogoče z njihovimi čipi 'naučiti' model umetne inteligence razlikovati med 10 različnimi vonji, upravljati robotsko roko za invalidske vozičke in napajati robotsko 'kožo', ki zaznava dotik. Nevromorfno računalništvo s pomočjo integriranih vezij oziroma čipov posnema biologijo človeškega živčnega sistema, zaradi česar so čipi hitrejši in bolj programabilni. Podjetje Mercedes-Benz že raziskuje, kako bi lahko uporabil Intelove čipe v svojih vozilih.
 

Intel predstavil drugo generacijo nevromorfnega računalniškega čipa

 
Nevromorfni inženiring oziroma nevromorfno računalništvo je uporaba sistemov z zelo velikim obsegom integracij, ki vsebujejo elektronska analogna vezja za posnemanje nevrobiološke strukture v živčnem sistemu, navaja Wikipedija. Nevromorfni računalnik ali čip je vsaka naprava, ki za izvajanje izračunov uporablja umetno ustvarjene nevrone iz silicija. Nevromorfno inženirstvo uporablja znanja biologije, fizike, matematike, računalništva in elektronskega inženirstva.

Ameriško tehnološko podjetje in drugi največji proizvajalec polprevodnikov na svetu Intel je konec septembra napovedal pomembno posodobitev svojega programa za nevromorfno računalništvo. Spletna stran VentureBeat pojasnjuje, da zdaj Intel ponuja dva nevromorfna sistema na osnovi svojega novega nevromorfnega čipa Loihi 2.
 
Po meri zasnovani nevromorfni čipi so odlični pri reševanju problemov zadovoljevanja omejitev, pri katerih je treba oceniti veliko število možnih rešitev, da bi našli eno ali nekaj rešitev, ki izpolnjujejo določene pogoje. Dokazano je tudi, da lahko hitro prepoznajo najkrajše poti v grafih in opravljajo približna iskanja slik ter matematično optimizirajo določene cilje v realnih optimizacijskih problemih.
 
Direktor za nevromorfno računalništvo pri Intelu, Mike Davies, je dejal: »Naš čip druge generacije močno izboljša hitrost, programabilnost in zmogljivost nevromorfne obdelave ter tako razširi njeno uporabo v inteligentnih računalniških aplikacijah z omejeno močjo in zakasnitvijo.« Raziskovalci podjetij Intel, IBM in HP ter univerz MIT, Purdue in Stanford upajo, da bodo lahko s pomočjo nevromorfnega računalništva razvili tisočkrat zmogljivejše superračunalnike od vseh današnjih. VentureBeat navaja, da je Intel sicer že predstavil različne uporabe svojih čipov.
 

Uporaba nevromorfnih čipov

 
Irska družba Accenture je lani preizkusila sposobnost prepoznavanja glasovnih ukazov na Intelovih nevromorfnih čipih v primerjavi s standardno grafično kartico. Ugotovili so, da je bil čip do tisočkrat energetsko učinkovitejši in se je odzval do 200 milisekund hitreje. Mercedes-Benz raziskuje, kako bi lahko rezultate Accenture uporabili v resničnih scenarijih, kot je dodajanje novih glasovnih ukazov v sisteme svojih vozil.
 
Medtem drugi Intelovi partnerji raziskujejo, kako bi lahko Loihi uporabili v izdelkih, kot so interaktivni pametni domovi in zasloni brez dotika. Oktobra 2020 je Intel sklenil triletno pogodbo z ameriškimi Nacionalnimi laboratoriji Sandia za raziskovanje uporabe nevromorfnega računalništva v okviru programa za napredne znanstvene računalniške raziskave ameriškega Ministrstva za energijo (DOE).
 
Intel in univerza Cornell sta marca lani objavila skupni članek, ki dokazuje, da se je Intelov nevromorfni čip Loihi sposoben na podlagi vonja naučiti in prepoznati 10 nevarnih snovi tudi ob znatnem šumu in motnjah podatkov. To kaže, kako bi se lahko nevromorfno računalništvo uporabilo za zaznavanje »predhodnih« vonjav eksplozivov, drog, polimerov in drugih snovi.
 
Podjetje je avgusta lani predstavilo sodelovanje z družbo Accenture in družinsko bolnišnico ALYN Woldenberg v Izraelu pri razvoju robotske roke. Ta naj bi bila nameščena na invalidski voziček, ki pomaga ljudem s poškodbami hrbtenice pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Raziskovalci nameravajo klinično oceniti in preizkusiti roko z otroki v bolnišnici ALYN.
 
Na virtualnem dogodku Robotika: Znanost in sistemi 2020 so znanstveniki, povezani z Nacionalno univerzo v Singapurju (NUS), julija lani predstavili raziskavo, ki združuje robotski vid in zaznavanje dotika z nevromorfnimi procesorji, ki jih je zasnoval Intel. Raziskovalci trdijo, da lahko 'elektronska koža', imenovana Asynchronous Coded Electronic Skin (ACES), zazna dotike več kot tisočkrat hitreje kot človeški živčni sistem. Poleg tega lahko prepozna obliko, teksturo in trdoto predmetov v 10 milisekundah. Če bi v stroje vnesli človeku podoben dotik, bi to lahko bistveno izboljšalo njihovo uporabnost in celo vodilo k novim primerom uporabe.