Epidemija osvetlila digitalni razkorak

V času, ko se je povečala uporaba spleta in digitalnih orodij se je dodatno izpostavila težava digitalnega razkoraka. Ta se sicer v Sloveniji že več let zmanjšuje, a vendar se je zdaj, zaradi povečanih potreb po tehnoloških rešitvah spet povečal.

Splet se v času karantene še bolj intenzivno uporablja za delo, učenje, krajšanje prostega časa, ob tem pa preko spleta poteka tudi iskanje novih zaposlitev. Prikrajšanost do informacij o prostih delovnih mestih je eden od vidnejših primerov digitalnega razkoraka, saj imajo osebe, ki uporabljajo spletna orodja večje možnosti, da najdejo primerno delovno mesto. Med drugim preko spleta poteka tudi poročanje o plačah, preko spleta se redno izvajajo tudi aktivnosti protikoronskega paketa.
 

Nadgradnja omrežij ponekod v tujini zastala

Dodatno težavo predstavlja tudi pomanjkanje hitre povezave, saj so se zaradi velikih obremenitev, običajne povezave še upočasnile, poroča Wall Street Journal. Tako prihaja do novega digitalnega razkoraka med osebami, ki imajo dostop do hitrega interneta in tistimi, ki tega nimajo.



Določena področja v ZDA so v precejšnjem zaostanku pri nadgradnji širokopasovnih omrežij, podobno pa je v Sloveniji na ruralnih predelih, kjer ni pokritosti s hitrejšim omrežjem. Pandemija je zahteve po hitrejšem internetu povečala posledično pa so se na to morali odzvati tudi ponudniki omrežij. Na tak način pospešeno poteka tudi nadgradnja omrežij in digitalizacija vseh delov Slovenije, ne de gospodarstva in javne uprave.

Wall Street Journal izpostavlja, da številni prebivalci v ZDA nimajo širokopasovne povezave predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker ni primerne infrastrukture, kar se v nekaterih primerih lahko pripiše tudi geografskim dejavnikom. Drug poglaviten razlog pa je povezan z osebnimi financami, namreč marsikateri prebivalci zmorejo plačevati tako mobilnega paketa, kot tudi dostopa do omrežja dom. Posledično ostanejo brez dostopa do interneta, saj si številni želijo vsaj mobilno številko in možnost klicanja.
 

Slovenska digitalna koalicija med drugim izvaja aktivnosti, ki podpirajo digitalizacijo civilne družbe in posledično zmanjšujejo digitalni razkorak.

Digitalni razkorak se v Sloveniji manjša

Po podatkih SURS-a v Sloveniji kar 83 odstotkov oseb, ki so sta med 16 in 74 let redno uporablja internet. Številke se zmanjšajo, v kolikor se pogleda specifične dejavnosti interneta. V isti starostni skupini le slaba polovica uporablja neposredno sporočanje in spletno bančništvo, 6 odstotkov pa s pomočjo interneta upravlja pametne naprave. Tri četrtine iz iste skupine uporablja internet vsak dan, medtem ko internet večkrat na dan uporabljata dobri dve tretjini.

Največji digitalni razkorak je v Sloveniji prisoten pri osebah, ki so stare nad 65 let; kar polovica oseb, ki so stare med 65 in 74 let še nikoli ni uporabljalo interneta. V Sloveniji je bilo leta 2019 v skupini prebivalstva, ki je staro od 16 do 74 let, približno 13 odstotkov tistih, ki interneta še nikoli niso uporabljali. Ta delež se z leti zmanjšuje, hkrati ša se zmanjšuje tudi digitalni razkorak. Leta 2018 je namreč delež oseb, ki niso nikoli uporabljali interneta znašal 16 odstotkov.