Kdo vse želi Kitajski izdati račun za gospodarsko škodo zaradi koronavirusa?

Že nekaj časa je Kitajska v središču kritik, da je pri epidemiji epidemiji koronavirusa zamolčala podatke in prikrojila številke. Število tistih, ki pozivajo, da mora Kitajska plačati za ogromno ekonomsko škodo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, pa je vse večje; od ameriških evangeličanov, egiptovskega odvetnika, do Obiageli Ezekwesilija, nekdanjega podpredsednika Svetovne banke. Tudi Britanci so prepričani, da mora Kitajska plačati.
 
Eden od bolj ostrih zapisov v pozivu, da bi morala Kitajska plačati za gospodarsko škodo, ki jo je prizadejala svetu, je odprto pismo odgovornega urednika znanega nemškega tabloida Bild Juliana Reichelta. Kitajskemu predsedniku očita, da so tako vlada kot kitajski znanstveniki verjetno vedeli, da je novi koronavirus zelo nalezljiv, pa tega niso želeli razkriti. Prepričan je tudi, da bo ta kriza privedla do neizogibnega zatona politične kariere kitajskega predsednika Šija Džinpinga.
 
Evangeličani pozivajo, naj Trump določi primerno kazen
K plačilu za nastalo gospodarsko škodo ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozivajo tudi ameriški evangeličanski voditelji, ki si že dolgo želijo, da bi Trump močno pritisnil na Kitajsko zaradi preganjaja krščanov v državi. Zdaj so se osredotočili na ravnanje s smrtonosnim virusom, je pisal časnik Politico. Intervjuji z najvišjimi evangeličanskimi voditelji, od katerih so bili številni v pogostih stikih s koronavirusno delovno skupino Trumpove administracije, so pokazali naraščajoče soglasje, da je treba narediti nekaj, da bi Kitajska prevzela odgovornost in da bi Trump moral prevzeti vodilno vlogo pri določanju primerne kazni.



Ob tem se sklicujejo na Trumpove izjave, ki je še v sredini marca na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal, da bi »ga (virus) lahko ustavili prav tam, od koder prihaja, na Kitajski«. Trump je koronavirus večkrat imenoval »kitajski virus«, zato so ga tako kitajski uradniki in drugi, med njimi tudi nekdanji podpredsednik Joe Biden, kritizirali. Trump je dejal, da izraz »sploh ni rasističen«.

Nekateri so rekli, da je Trumpov mlačen odziv na kitajske voditelje zamujena priložnost kot nova politična odgovornost. Istega dne, ko je Trump marca podpisal predlog zakona o olajšavi v višini 2 trilijona dolarjev, da bi se spopadel z naraščajočo gospodarsko nestabilnostjo znotraj ZDA, je pohvalil »močno razumevanje« koronavirusa in dejal, da ima »veliko spoštovanje« do svojega kitajskega kolega.
 
»Ves svet bi moral Kitajski poslati račun za pandemijo«
Eden priljubljenih predlogov v evangeličanskih krogih, kjer nekateri Trumpovi zavezniki ostajajo previdni zaradi drastičnih povračilnih ukrepov, kot so nove sankcije, je, da bi Kitajska ZDA odpustila pomemben del v višini 1,1 bilijona dolarjev, ki ji jih ameriška vlada dolguje. Zamisel je zaokrožila med več republikanskimi zakonodajalci, med njimi tudi senatorka Marsha Blackburn in Lindsey Graham, ki je za Fox News dejala, da bi »ves svet moral Kitajski poslati račun za pandemijo«.
 
Missouri toži Kitajsko za pandemijo koronavirusa
Zvezna država Missouri je prva, ki je vložila tožbo proti Kitajski. Gre za prvo tožbo, ki jo je vložila država, in se opira na nenavadno razlago zveznega zakona. Generalni državni tožilec Missourija Eric Schmitt, republikanec, Kitajski očita, da se je koronavirus razširil. Torej toži Kitajsko, tri vladna ministrstva, dve lokalni oblasti, dva laboratorija in Kitajsko komunistično stranko na ameriškem okrožnem sodišču, je poročal ameriški nacionalni radio NPR. Vsi »so se ukvarjali z napačnimi predstavitvami, prikrivanjem in maščevanjem, da bi prikrili težo in resnost izbruha COVID-19 iz tujine,« je dejal Schmitt, ki želi, da Kitajska za to odgovarja.

Kitajska je zaščitena s suvereno imuniteto, zato je ne morejo tožiti, je za NPR dejala Lea Brilmayer, profesorica mednarodnega prava na Yale Law School.

Čeprav bo Missouri težko nadaljeval s tožbo proti Kitajski, Schmitt pravi, da obstajajo rešitve; da obstajajo izjeme pri komercialni dejavnosti in trdi, da so laboratoriji in bolnišnice komercialna podjetja. Kitajsko komunistično stranko šteje tudi kot nedržavnega akterja, za kar pravi, da utrjuje njegov pravni argument.
 
Kitajska Veliki Britaniji dolguje 351 milijard funtov
Pozivi, da bi Kitajska morala plačati škodo zaradi pandemije, se vrstijo tudi iz Velike Britanije. Študije z Otoka trdijo, da Kitajska dolguje Britaniji 351 milijard funtov za pandemijo koronavirusa, je poročal britanski tabloid The Sun.

Poročilo, ki ga je 6. aprila objavilo britansko zunanjepolitično združenje Henryja Jacksona (HJS), trdi, da je Kitajska neposredno kršila odgovornosti mednarodne zdravstvene pogodbe. Trdi tudi, da bi lahko velike države, med njimi tudi Velika Britanija, izkoristile deset pravnih poti za odškodninsko škodo.



Strokovnjaki so izračunali, da bi sedem vodilnih gospodarstev (G7) na svetu, lahko  zahtevalo odškodnino v višini 3,2 trilijona funtov. Poročilo naslovljeno »Nadomestilo zaradi koronavirusa: ocena potencialne krivde Kitajske in možnosti pravnega odziva« (Coronavirus Compensation: Assessing China's potential culpability and avenues of legal response”) trdi, da bi se temu lahko izognili, če bi bila Komunistična stranka bolj odprta glede sporočil o koronavirsu, je pisal britanski tabloid Mail on Sunday.

Britanski del odškodnine bi bil porabljen za pokritje vseh stroškov načrta finančnega varčevanja in povečanja porabe v javnih zdravstenih ustanovah NHS za obvladovanje krize. To poročilo je luč sveta ugledalo prav v času, ko britanski ministri premlevajo teorije, da naj bi koronavirus ušel iz kitajskega laboratorija v Wuhanu.

Poročilo je spodbudilo skupino 15 torijev, da premierja Borisa Johnsona pozovejo, naj »premisli in ponovno vzpostavi« odnose Združenega kraljestva s Kitajsko. Velika Britanija bi lahko vložila tožbo proti Kitajski na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu zaradi kršenja sanitarnih obveznosti. Ali pa bi jo lahko vložila pri OZN in Mednarodnem sodišču oziroma pri Svetovni trgovinski organizaciji, piše Sun.
 
Afrika zaradi koronavirusa na kolenih
Na kanadski spleni strani theglobeandmail.com pa je v odprtem pismu k povračilu škode pozvala tudi Obiageli Ezekwesili, nekdanja nigerijska ministrica, nekdanja podpredsednica Svetovne banke, soustanoviteljica Transparency International in sovoditeljica kampanje #BringBackOurGirls kot odgovor na ugrabitev šolark s strani Boka Harama. Opomnila je, da se mnoge afriške države soočajo s pomanjkanjem in da je zdravstveni sistem bil v slabem stanju še pred pandemijo.



Pravi, da mora Afrika v tej krizi najprej dobiti priznanje in povrnjejo škodo od Kitajske - bogate in močne države, ki po poročanju ni uspela transparentno in učinkovito obvladati te svetovne katastrofe. Že tako obubožan kontinent se je s pandemijo znašel v še večji krizi. »Zdaj je gospodarski šok povzročila kriza, ki je nastala zaradi Kitajske. Ta je zmanjšala priložnost, da bi Afrika lahko rešila sto milijonov ljudi iz revščine in zmanjšala neenakost. Komisija Afriške unije ocenjuje, da se bo bruto domači proizvod Afrike do zdaj zmanjšal za kar 4,5 odstotka, kar bo povzročilo izgubo 20 milijonov delovnih mest. To nevarno ovira možnost, da lahko Afrika ustvari delovna mesta za mlade in ženske, povečala stopnjo pismenosti, zmanjša smrtnost mater in otrok, izboljša prehrano in varnost preskrbe s hrano, zagotoviti zanesljivo in dostopno energijo, izboljša razpoložljivost in kakovost vode in sanitarij,« niza nekatere pomisleke.
 
Odvetnik iz Egipta poslal pismo Šiju Džinpingu
V Egiptu so uporabniki družbenih medijev delili odredbo, ki jo je egiptovski odvetnik Mohamed Talaat poslal kitajskemu predsedniku Šiji Džinpingu, da naj Kitajsko plača 10 trilijonov dolarjev zaradi škode, ki jo je v Egiptu povzročil koronavirus. Za Arab News je Talaat dejal, da je bil razlog, da je proti Kitajski pravno ukrepal, varovanje egiptovskih pravic, zlasti potem, ko so tiskovne agencije in Trump sporočili, da je COVID-19 »kitajski«.


 
Kitajska je zmagovalka krize
Čeprav urednik Bilda napoveduje, kot je zapisal v odprtem pismu, da bo ta kriza privedla do neizogibnega zatona politične kariere kitajskega predsednika Šija Džinpinga, jo je do sedaj Kitajska najbolje odnesla. Strokovnjaki trdijo, da trenutni trendi kažejo, da bo Kitajsko kriza zaradi geopolitičnega položaja še bolj utrdila in da bo močnejša v primerjavi z ZDA. »Kitajci so v veliko močnejšem položaju, kot so bili,« je za MarketWatch povedal Ian Bremmer, predsednik in ustanovitelj skupine Eurasia.
 
Odpovedani leti, zrak je pa čist
Drugje pa je vse prej kot rožnato. Potovalna industrija plačuje visoko ceno, saj so letalske družbe ukinile lete, turisti pa odpovedali službena potovanja in počitnice. Države in svetovni kapital so v zastoju, kar je povzročilo popolno zaustavitev večjih industrijskih proizvodnih verig. Evropska vesoljska agencija je sicer v tem času zabeležila velik padec onesnaževanja po evropskem nebu. Svetovno gospodarstvo pa bi lahko zaradi izbruha koronavirusa letos raslo z najslabšo hitrostjo po letu 2009, je sporočila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).