Elektronska izmenjava podatkov že zmanjšuje ovire med podjetji

Serija prispevkov, v kateri vodilnim osebam slovenskih tehnoloških podjetij zastavljamo vprašanja na temo digitalizacije, danes vključuje Andreja Mertlja, direktorja podjetja Datalab. Visokotehnološka družba izstopa s poslovnim programom Pantheon, v obdobju epidemije pa vsem podjetnikom podarjajo eno licenco programa ter ob tem zagotavljajo brezplačna dodatna orodja za izvedbo digitalne transformacije, ki se trenutno pospešeno izvaja.

Pri Datalabu opažajo, da se je v obdobju krize še posebej povečalo povpraševanje po sistemih, ki zagotavljajo spletno sodelovanje z računovodji. Andrej Mertelj je v pogovoru izpostavil glavne prednosti digitalizacije in opozoril na nevarnosti pretirano individualistične družbe.

Če ste katerega od prispevkov v seriji pogovorov zamudili, so ti dostopni na naši spletni strani.

Vabljeni k branju!
 

Katere tehnologije bodo v širšem kontekstu oblikovale bližnjo prihodnost, v katerih panogah in na kakšen način?

Epidemija je jasno pokazala potrebo po digitalizaciji celotnega poslovanja.  Neverjeten pospešek so dobili delo od doma, digitalizacija pisarniškega poslovanja ter industrija 4.0. Kot razvijalec poslovno informacijskega sistema vidimo eksponentni porast digitalnih dokumentnih arhivov, na primer zaradi potrebe po brezstičnem poslovanju z računovodji. Povečale so se elektronske izmenjave podatkov med podjetji, prav tako pa so se digitalizirali delovni procesi, ki so deljeni med deležniki. S slednjim se zmanjšuje ovire pri procesih, ki tečejo med poslovnimi subjekti.

V maloprodaji smo že priča premiku na spletno prodajo, zato bo za podjetja toliko večja nujnost vpeljave spletnih trgovin, njihovih navezav direktno na informacijski sistem ter integracijo z brezgotovinskim plačevanjem in logistiko.
Pričakujem, da bomo najprej videli vpeljavo digitalizacije v podjetja, katerih delovanje je že omogočalo delo od doma, temu pa bo sledilo »kapljanje po verigi navzdol«. Bolj kot branžnim delitvam mislim, da bomo priča različnim dinamikam po oddelkih.
 

Kakšni bodo novi higienski standardi v delovnih prostorih in proizvodnji po epidemiji?

Prepričan sem, da se bo poskušalo zmanjšati stike med ljudmi, prav tako pa se bo zmanjševalo tudi druga tveganja. Papir je en od potencialnih virov okužbe in v razmerah povečane previdnosti bo rokovanje s papirno dokumentacijo zagotovo manj zaželjeno.

Skrbi me, da je virus izredno odporen in vsesplošno razkuževanje vpliva tako na stroške podjetij kot tudi na okolje. Mikroorganizmi, ki jih pobijamo so nujen del našega ekosistema, nemogoče pa je z razkuževanjem odstraniti samo koronavirus.
 

Bo pospešena digitalizacija prisotna na vseh ravneh življenja? Je pričakovati ustoličevanje trendov prepoznavanja obrazov in brezstično merjenja telesne temperature, kot to vidimo v Aziji?

Prepoznava obraza je odlična tehnološka opcija brezstične identifikacije in avtorizacije. Dobro se obnese v primerjavi s prstnim odtisom, ki je v današnjih razmerah nepriljubljen. Vendar pa imamo v Evropi na srečo precej stroge zakone glede varstva osebnih podatkov, saj je vsesplošna obrazna identifikacija precejšnja pandorina skrinjica.



Po vzoru Azije pa moramo razmišljati tudi o možnosti povečanja nošenja mask. Uporaba mask na javnih mestih je tam zelo razširjena prav zaradi varstva samega sebe in tudi iz obzirnost do drugih. Ob tem se sprašujem kako zmogljiva je tehnologija prepoznavanja obrazov ob povečanju uporabe mask.

Menim, da je merjenje temperature bolj psihološki ukrep kot pa dejansko varovanje pred okužbami. Znano je, da si lahko kužen še pred simptomi, torej nam ta indikator daje veliko lažno-negativnih rezultatov in zato ni zanesljiv. Hkrati nam daje tudi precejšen odstotek lažno-pozitivnih, v primeru, da tečeš na letališču od terminala do terminala in se telesna temperatura poviša. Iz tega vidika se mi zdi merjenje temperature ne-pragmatično, kajti stroški ki nastanejo z merjenjem in pa čas, ki se izgubi s tem, verjetno presegajo koristi.
 

Kakšno je vaše stališče do pravice do zasebnosti v času, ko je človek obdan z nevarnostjo? Se ta pravica v tem obdobju zrahlja?

Osebno sem velik zagovornik zasebnosti, še posebej digitalizirane, kjer so posledice lahko precejšnje in dolgotrajne. Zaradi nadaljnjega razvoja tehnologije so posledice pravzaprav lahko povsem nepredstavljive.

Hramba digitalnih podatkov je vedno cenejša, računalniki in umetna inteligenca pa vedno zmogljivejša, posledice te kombinacije pa so lahko tudi škodljive. Človeška narava žal ni nagnjena k samoomejevanju. Sploh ne v trenutnih časih individualizma, kjer se že desetletja živi v prepričanju, da je važna samo ljubezen do sebe in je »jaz« glavno vodilo življenja. Mislim, da bo potrebno najti delikatno razmerje med pravico do zasebnosti in varovanjem javnosti, kar pa so vprašanja, ki si jih filozofi in človeštvo zastavljamo že tisočletja. Še posebej pa v trenutnih časih ne potrebujemo ekstremnih stališč in zavračanje dialoga.
 

Po šokantnih dogodkih se spreminjajo vsakdanja opravila in tudi kultura ljudi. Kako se bo zaradi pandemije po vašem mnenju spremenila kultura, ki je bila prej samoumevna?

Vsekakor je pričakovati povečanje nezaupanja, zato na množične prireditve verjetno ne bomo hodili več tako sproščeni kot prej. Ob tem mislim, da se bo povečala solidarnost in skrb za druge, saj bomo prej ali slej vsi spoznali, da s samoomejevanjem pomagamo tudi našim najbližjim, s tem pa tudi sebi. Mislim da so špekulacije o dolgotrajnih vplivih zaenkrat še prezgodne, predvsem pa temeljijo na premalo podatkih in razmišljanjih. Prvi simptomi praviloma ne odražajo dolgoročnejših trendov.

Vseeno pa smo ljudje socialna bitja in brez bližine le s težavo funkcioniramo ali pa smo celo nagnjeni k deviacijam, ki jih opisuje psihologija. Na žalost se pri mladih in še posebej pri najstnikih to opaža že izven obdobja epidemije. Potrebujemo temeljit premislek našega življenja v simbiozi s tehnologijo, trenutno pandemijo pa dojemam kot tisti sprožilec, ki nas bo v to prisilil.