Slovenija je nova podpisnica Rimske deklaracije
Slovenska digitalna koalicija je podpisala futuristično Rimsko deklaracijo, ki jasno spodbuja tehnološki razvoj, predvsem pa poudarja pomembnost računalništva in informatike v šolstvu.
Odpri galerijo
Slovenska digitalna koalicija je v ponedeljek podpisala Rimsko deklaracijo. Slednja jasno naslavlja evropske in nacionalne institucije in ob tem opozarja na potreben nov pogled na svet, ki sedaj ni več zgolj naraven, ampak tudi digitalen.
Podpisniki deklaracije so v sklopu deklaracije izdali tudi dokument, ki naslavlja pomembnost informatike v izobraževanju in stalnem razvoju digitalnih veščin. Pri tem so izpostavili predvsem štiri področja:
1. Vsi učenci naj bodo deležni izobrazbe v digitalni pismenosti od zgodnjih let in naj obvladajo osnovne principe do starosti 12 let. Digitalna pismenost naj ne poudarja spretnosti, ampak principe ter njihovo učinkovito in etično uporabo v izdelkih.
2. Vsi učenci naj bodo deležni izobrazbe iz računalništva in informatike kot neodvisnega predmeta, ki se poučuje zaradi njegove same po sebi intelektualnega in izobraževalnega pomena, kot tudi zaradi uporabe v drugih disciplinah.
3. Nemudoma in nujno naj se prične vseobsegajoči program izobraževanja učiteljev. Za uspešen zagon programa na kratek rok, naj se izdelajo kreativne rešitve, ki jih bodo združeno razvili učitelje iz šol ter strokovnjaki iz akademskega sveta in gospodarstva.
4. Opredelitev kurikula računalništva in informatike naj sloni na doslej znanem delu s tega področja, ki je več kot zadovoljivo, in na specifičnih priporočilih v tem poročilu.
Delovna skupina za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol (RINOS) se je že leta 2018 zavzela ravno za več vsebin s področja računalništva in informatike. Sami namreč pravijo, da je teh v slovenskih osnovnih in srednjih šolah alarmantno malo.
Predstavniki RINOS-a pravijo, da so nekatere spremembe na področju digitialnega šolstva v tujini že preizkušene, v Sloveniji pa jih je potrebno uvesti odločno in hitro, če ne želimo, da naši otroci zaostanejo za vrstniki iz tujine.
Rinos je tako že pred leti poudaril, da je v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, nujno uvesti temeljne vsebine računalništva in informatike. Obenem je pomembno, da se zagotovi celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov skladno z obstoječimi učnimi načrti, kar je vse bolj pogosta praksa v tujini.
Digitalna koalicija je ob podpisu izrecno podprla omenjene predloge ter tudi osnutek akcijskega načrta za dosego ciljev. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je izpolnitev priporočil iz deklaracije ključnega pomena za uspešen prehod družbe in gospodarstva v digitalno prihodnost.
Za uspešno in ustvarjalno sobivanje v sodobnem svetu so ključne kompetence posameznika, deklaracija pa zato poziva evropske in nacionalne institucije, da nemudoma uvedejo v šolski sistem ustrezno izobraževanje, ki pokriva omenjeno področje. Zahteva sloni na treh evropskih dokumentih, ki so bili pripravljeni v zadnjem desetletju in vključujejo analize ter načrte za oblikovanje digitalne družbe. Vsi dokumenti so navadeni na spletni strani Slovenske digitalne koalcijie.
Več digitalnega pouka v šolske učilnice
Podpisniki deklaracije so v sklopu deklaracije izdali tudi dokument, ki naslavlja pomembnost informatike v izobraževanju in stalnem razvoju digitalnih veščin. Pri tem so izpostavili predvsem štiri področja:
1. Vsi učenci naj bodo deležni izobrazbe v digitalni pismenosti od zgodnjih let in naj obvladajo osnovne principe do starosti 12 let. Digitalna pismenost naj ne poudarja spretnosti, ampak principe ter njihovo učinkovito in etično uporabo v izdelkih.
2. Vsi učenci naj bodo deležni izobrazbe iz računalništva in informatike kot neodvisnega predmeta, ki se poučuje zaradi njegove same po sebi intelektualnega in izobraževalnega pomena, kot tudi zaradi uporabe v drugih disciplinah.
3. Nemudoma in nujno naj se prične vseobsegajoči program izobraževanja učiteljev. Za uspešen zagon programa na kratek rok, naj se izdelajo kreativne rešitve, ki jih bodo združeno razvili učitelje iz šol ter strokovnjaki iz akademskega sveta in gospodarstva.
4. Opredelitev kurikula računalništva in informatike naj sloni na doslej znanem delu s tega področja, ki je več kot zadovoljivo, in na specifičnih priporočilih v tem poročilu.
PREBERITE TUDI:
Snovalci digitalne prihodnosti, ne zgolj uporabniki
Delovna skupina za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol (RINOS) se je že leta 2018 zavzela ravno za več vsebin s področja računalništva in informatike. Sami namreč pravijo, da je teh v slovenskih osnovnih in srednjih šolah alarmantno malo.
Ne smemo zaostati za tujino
Predstavniki RINOS-a pravijo, da so nekatere spremembe na področju digitialnega šolstva v tujini že preizkušene, v Sloveniji pa jih je potrebno uvesti odločno in hitro, če ne želimo, da naši otroci zaostanejo za vrstniki iz tujine.
Rinos je tako že pred leti poudaril, da je v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, nujno uvesti temeljne vsebine računalništva in informatike. Obenem je pomembno, da se zagotovi celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov skladno z obstoječimi učnimi načrti, kar je vse bolj pogosta praksa v tujini.
Pri digitalni koaliciji izpostavljajo, da je ponekov v tujini že vzpostavljen učinkovit sistem kakovostnega izobraževanja ter tudi strokovnega usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev na področju računalništva in informatike. Hkrati je vse bolj pogost sistem odprtega izobraževanja, ki omogoča vključevanje deležnikov v oblikovanje vizije ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti poučevanja vsebin računalništva in informatike.
Podpis ključen za prehod v digitalni svet
Digitalna koalicija je ob podpisu izrecno podprla omenjene predloge ter tudi osnutek akcijskega načrta za dosego ciljev. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je izpolnitev priporočil iz deklaracije ključnega pomena za uspešen prehod družbe in gospodarstva v digitalno prihodnost.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost