»Digitalizirane banke«: Sms dobim takoj, zakaj plačila ne?

V času minulih praznikov so se marsikateri potrošniki in podjetja kot že marsikdaj do sedaj jezili, ker uveljavljeni, torej bančni plačilni sistem med velikonočnimi prazniki kar štiri dni ni deloval, skoraj še enkrat toliko časa pa so bili plačilno nesposobni tudi v času prvomajskih praznikov. To predvsem mednarodno usmerjenim podjetjem povzroča nemalo težav pri poslovanju. Zadnja leta se zaradi tega vedno bolj uveljavljajo novi plačilni sistemi alternativnih ponudnikov, ki banke silijo v digitalno transformacijo, zaradi katere se jim v prihodnosti morda obeta popolnoma drugačen poslovni model.

Kot je na konferenci Novi izzivi 2019, ki jo je organiziral Uradni list na Brdu pri Kranju, poudaril Simon Anko, direktor oddelka plačilnih in poravnalnih sistemov pri Banki Slovenije, je v mednarodnem plačilnem prometu zaradi nedostopnosti storitev plačilnega prometa bank med vikendi in prazniki vedno bolj uveljavljen Paypal, pa tudi ostali ponudniki iščejo svoje priložnosti med nezadovoljnimi uporabniki. Iz te potrebe se je razvila tudi tehnologija veriženja blokov, pa tudi kripto valute.

Strah pred deljenjem podatkov o bančni kartici v spletnih trgovinah recimo omogoča uspešen prodor na trg ponudniku M'Bills, ki ponuja plačevanje s telefonom ali celo uro, vezano na kartico Mastercard. »Vsak deležnik ima svojo vlogo pri zadovoljevanju potreb, ki jih imajo potrošniki, vsem ponudnikom plačilnih storitev pa je skupno, da želijo izboljšati uporabniško izkušnjo in varnostni vidik ter pospešiti plačila.« Obdelava bančnih transakcij poslovnim pa tudi fizičnim uporabnikom povzroča nemalo težav, saj banke mednarodna nakazila obdelujejo tudi po več dni. »Poskusite plačati ponudniku v Južno Korejo. Prek banke je to skoraj nemogoče, za to morate uporabiti Paypal. Tudi sicer marsikateri ponudnik blaga in storitev ne sprejema plastike, ampak le Paypal, s čimer banke izgubljajo del svojega posla,« je poudaril Anko.
 

Sms dobim takoj, zakaj plačila ne?
 

Kot so poudarili na omenjeni konferenci, se glavne inovacije na trgu finančnih storitev dogajajo na področju plačil, pospeševanja transakcij, avtomatizacije, verige blokov (ang. blockchain) ter vmesnikov, kot so pametni telefoni in pametne ure. »Tehnologija nas sili, da puščamo denarnice doma. Uporabniki pa se zaradi uporabniške izkušnje tudi sicer vedno pogosteje odločajo za alternativne načine plačevanja, brezgotovinske in brezkartične,« je dejal Anko in poudaril, da banke v spremembe poslovnih modelov sili tudi delitvena ekonomija oz. ekonomija souporabe. »Ko uporabnik plača storitev na Airbnb ali Uberju, gre tukaj za plačilo med fizičnimi osebami, pričakovanja potrošnikov po tukajšnjosti in brezplačnosti transakcij pa jezita banke,« je dejal.

Način transakcij se tako po besedah Ankota iz točke prodaje premika na točko interakcije. »Navade in pričakovanja ljudi se spreminjajo. Takojšnje je novo običajno. Zakaj lahko sms prejemnika doseže takoj, plačilo pa ne? Bančniki to seveda znamo pojasniti, saj je treba transakcijo spraviti skozi več postopkov, a milenijcev to ne zanima, še manj to zanima digitalne domorodce, ki ne poznajo sveta brez interneta. Njim je nepojmljivo, da plačilo potuje dve uri.«
 

Plačevanje v času umetne inteligence
 

Banke morajo po besedah Anka najti odgovor na te zahteve in zagotoviti stalnost poslovanja za svoje uporabnike. Banka Slovenija tako po njegovih besedah ponuja rešitve za čezmejna takojšna plačila od jeseni 2018. Kljub temu to ni dovolj, saj sam proces plačevanja nasploh za uporabnike postaja nadležno opravilo. »Banke zahtevajo preveč podatkov in ljudi to odganja od nakupa, ne zaupajo ponudnikom, ki od njih zahtevajo podatke banke, pa njihovo ime, naslov itd. Zaradi tega transakcija postaja v praksi vedno bolj zamegljena in marsikaj poteka na podlagi enega klika.

»Ko bo internet stvari v uporabi, bomo govorili o plačilu »machine to machine«. Samovozeči avtomobil bo plačal polnjenje samodejno, ko bo prišel na polnilno postajo, brez interakcije s komerkoli.« Glede pričakovanj o brezplačnosti transakcij pa Anko poudarja, da nobeno kosilo ni zastonj. Novi poslovni modeli brezplačnosti so morda brezplačni za potrošnike, ne pa za ponudnike, pa tudi potrošniki običajno plačajo s svojimi podatki.«

Stranke bank ne bodo več komitenti
 

Po njegovem mnenju bančni sektor postaja povezovalec. »Novih igralcev v finančnem svetu ne zanima vodenje poslovnih računov, ampak storitve z dodano vrednostjo na podlagi obstoječih računov uporabnikov, ki jih že imajo na bankah. Banke torej lahko postanejo omrežje, kot je plinovod ali vodovod. Komitenti v tem primeru ne bodo več njihove glavne stranke, ampak bodo njihove stranke ostali finančni ponudniki.«

»Že Bill Gates je na plakatih opozarjal, da bank ne bomo več potrebovali,« je spomnila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. »Ne glede na to pa sem prepričana, da bodo banke obstale, le spremenile se bodo,« je dejala in dodala: »Plačilni promet je le del njihovih storitev, ki ne predstavlja pretežnega dela njihovih dohodkov. To pa ne pomeni, da lahko v razvoju zaspijo.«

Pomemben dejavnik, zaradi katerega so banke morda v četrti digitalni revoluciji nekoliko počasnejše, je tudi v tem, da bančni sektor po besedah Zadravčeve kar 70 odstotkov dobičkov namenja razvoju ali nadgradnji poslovnih procesov za izpolnjevanje regulatornih zadev. »To pomeni, da imajo toliko manj sredstev za inovacije.« Po njenih besedah k manjšim sredstvom za inovacije prispeva tudi dejstvo, da je Slovenija ena izmed zgolj osmih držav, kjer poznajo davek na finančne transakcije. »Odprte meje glede finančnega poslovanja pa za domači sektor pomenijo konkurenčno pomanjkljivost.«