Član uprave Petrola mag. Jože Bajuk: Petrol prehaja na nove energente

Mag. Jože Bajuk je član uprave Skupine Petrol, odgovoren za razvojni steber 'Energija in rešitve'. K pogovoru smo ga povabili po letošnji konferenci energetikov, na kateri je ob predstavnikih energetsko najbolj prodornih slovenskih družb vodil diskusijo o razvojni viziji slovenskih podjetij do leta 2030. Njegov pogled je za naš razmislek zanimiv, ker ima Petrol na področju oskrbe z energenti strateško vlogo, dostojnosti dela pa v trajnostni strategiji namenja enega od treh ključnih stebrov.
 

Menjava energentov je ostala med osnovnimi prioritetami evropske politike tudi ob nastopu zdravstvene in gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija Covida-19, strokovnjaki pa opozarjajo, da bo po izhodu iz nje temu področju posvečena še večja pozornost. Kako bo prehod iz fosilnih na obnovljive vire energije vplival na razvoj družbe Petrol?

Petrol je v prvi vrsti trgovec. Razlikuje se od res velikih družb kot je Shell, ki ima v lasti tudi svoje rafinerije in naftna polja. Kar pomeni, da sprememba v naboru energentov na nas ne bo imela tako velikega vpliva. Novim razmeram se bomo hitro prilagodili, bodo pa po mojem v marži večji del postopno prevzele storitve. Dejstvo namreč je, da novi energenti zahtevajo kontinuirane storitve, ki jih črni energenti, kot je premog, niso. Če kot primer vzamete prenovo ogrevalnih sistemov, vidite, da brez razvoja in vzdrževanja avtomatiziranih sistemov poraba enostavno ni mogoča.
 

Do kdaj bo prehod iz črnih na zelene energente izveden? Kdaj ocenjujete, da bodo elektrika in z njo povezane storitve v poslovanju Petrola prevzela večji del prihodkov, kot jih imajo naftni derivati?

Računamo, da se bomo brez težav prilagodili trendom prehajanja na nove energente. Kar pomeni, da se bomo razvijali skladno z elektrifikacijo voznega parka, ki bo predvidoma do leta 2030 dosegla pomemben delež. Podobno bo tudi pri ogrevanju prostorov. Bi pa opozoril, da elektrike ne vidimo kot edini ali največji energent prihodnosti. Osrednji zeleni energent bo predstavljala predvsem na ravni osebne porabe. Na ravni industrije pa bo energente, kot sta nafta in premog do leta 2040 v znatnem delu nadomestil vodik. Države, ki imajo največ težke na nafti in premogu temelječe industrije, so konservativnejše in bodo na nove energente prehajale do leta 2050, slovenska industrija pa je tu fleksibilna in bo v prehodu lahko hitrejša.
 

Ko je vodenje Evropske komisije prevzela Ursula von der Leyen je osrednji razvojni cilj postal Evropski zeleni sporazum. V kolikšni meri je na oblikovanje sporazuma in preko tega tudi na opredelitev menjave energentov vplivalo gospodarstvo?

Gospodarstvo je na oblikovanje evropskega zelenega sporazuma vsekakor imelo zelo pomemben vpliv. Ima ga še danes. Če za primer vzamem lastne izkušnje iz nemške energetske industrije, je gospodarstvo v trajnostnost vključeno neposredno in na več nivojih. Spomnim se, da so bili ukrepi komunicirani neposredno in da je odločevalce zanimalo, kakšen bo učinek sprememb na gospodarske parametre posameznih panog.


Drug primer vpliva gospodarstva na oblikovanje razvojnih prioritet predstavljata Madžarska in Poljska. Ker imata obe državi močan sektor težke, od premoga in nafte odvisne industrije, sta zahtevali uvedbo zemeljskega in naftnega plina kot prehodna elementa. Tega zahodno evropske države niso predvidele, ker tovrstnih problemov nimajo. So pa izračuni omenjenima članicama Evropske unije pokazali, da bi penali, ki bi jih morali plačevati, če plin nebi bil prepoznan kot dopusten energent, negativno vplivali na velik del gospodarstva.
 

Omenili ste plin kot energent. Z županom Mestne občine Velenje, Petrom Dermolom smo o tem spregovorili pred pol leta. Koliko osebnih vozil v tem trenutku pri nas uporablja plin kot pogonsko gorivo?

Po naših ocenah v zasebnem prometu plin trenutno kot vir koristi le okrog 10.000 vozil. Določeni avtomobilski proizvajalci sicer precej intenzivno promovirajo avtomobile, ki uporabljajo plin, se pa pri nas zanje odločajo predvsem tisti uporabniki, ki naredijo nadpovprečno dolge razdalje in se jim izbira plina izplača iz čisto ekonomskega zornega kota. Je pa plin v čedalje večji meri prepoznan znotraj javnega prometa. Mestna občina Ljubljana se je pri avtobusih odločila za prehod na zemeljski plin, kar nam trenutno predstavlja precejšnji izziv. Zemeljski plin ima sicer manjši CO2 odtis od naftnega plina, je pa večina plinskih polnilnic prilagojenih slednjemu.

Med prioritetami, ki jih postavljate v strategiji razvoja, je tudi grajenje partnerstev znotraj okolij, v katerih delujete. Urednica spletnega portala Energetika.NET, Alenka Lena Klopčič je kot pomembno omenila vaše sodelovanje z Mestno občino Ljubljana in z Resalto pri energetski prenovi stavb v prestolnici. Lahko o tem projektu poveste več?

Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana je dober primer javno-zasebnega partnerstva, ki omogoča dvig kakovosti življenja in hkrati zmanjšanje okoljskega odtisa. Začeli smo ga leta 2018. Z obnovo objektov, ki je zajemala menjavo energenta in grelnih naprav, prenovo stavbnega ovoja in oken ter seveda upravljanje energetsko prenovljenih objektov, mesto na letni ravni prihrani več kot 9 milijonov kilovatnih ur električne energije, oziroma več kot milijon evrov. V tem trenutku celovito energetsko prenovo izvajamo na 17 objektih, na 10 objektih pa izvajamo tehnološko dodelavo, prenovili pa smo že 59 objektov. Ima pa mesto  pripravljen zelo ambiciozen načrt za naprej, sodelujemo že v tretjem sklopu energetske prenove objektov, kjer so se dela na objektih že pričela.
 

Kako pa je z energetskimi obnovami objektov na trgih, kjer je Petrol tradicionalno močan? Kako je s tem na Hrvaškem, ali v Srbiji?

Hrvatje so sicer zavezani istim ciljem, kot smo zavezani mi, so se pa odločili za drug način financiranja energetske prenove objektov. Oni preko subvencij sredstva namenijo neposredno občinam, ki morajo po tem prenove izvesti same. V Srbiji pa sprejemajo zakonodajo, ki bo v osnovi podobna naši in bo spodbujala javno zasebna partnerstva. Da bi zagotovili dovolj varne pogoje, naložbe na tej ravni ščiti Centralna banka, ki neposredno jamči za morebitne neplačane terjatve. S tem se odpira interes tudi med tujimi vlagatelji.
 

V trajnostni strategiji Petrola je med tremi stebri tudi t.i. »partnerstvo z zaposlenimi«. V ta segment vključujete izobraževanja, mentorstva, zadovoljstvo zaposlenih, nediskriminacijo, zdravje in varnost pri delu ter družbeno odgovornost. Kako na letni ravni ocenjujete svojo uspešnost znotraj posameznega od naštetih področij?

Svojo uspešnost znotraj partnerstva z zaposlenimi merimo na več načinov. Da bi razumeli, kako je na sodelavce vplival prvi val epidemije, smo izvedli ciljno anketo počutja zaposlenih. Na ta način smo dobili dober vpogled v stiske, s katerimi se zaposleni na čakanju. Pridobljeni podatki pa so nam pomagali ne le pri razumevanju problemov, ampak tudi pri pripravi ustreznih oblik dela na domu. Sočasno smo namreč želeli ohraniti tako kakovost procesov kot tudi kakovost odnosov med zaposlenimi. Zato smo morali v ta del vložiti več energije, kot v tehnično opremljanje, ki je bilo glede na našo infrastrukturo izvedeno hitro. Izvedli smo tudi redno letno merjenje organizacijske klime, kar nam je v drugi fazi dalo neposredno sliko uspešnosti naših ukrepov. Pomemben vir podatkov o tem, kako partnerstvo z zaposlenimi poteka na posameznih ravneh so letni razgovori, kjer podatke dobimo neposredno od ljudi. Tretji, bolj krovni, statistični vir pa so podatki, ki jih ima naša kadrovska služba in ki govorijo o fluktuaciji zaposlenih, o absentizmu, boleznih in podobnem.
 

Kako v kontekstu trajnostnosti in spoštovanja človeka razumete dostojno delo. Za katero delo bi se lahko reklo, da je dostojno? Kaj mora delo imeti, da bi ga lahko imenovali tako?

Dostojno delo vključuje tri nivoje gotovosti: gotovost na profesionalni ravni, gotovost na socialni ravni in gotovost na ekonomski ravni. Na vseh ravneh je pomembno odprto komuniciranje vodstva z zaposlenimi. Se pravi poštena in kontinuirana komunikacija. Ker če posameznik ve, katere cilje zasleduje podjetje, del katerega je, če je gotov, da bo z delom zaslužil dovolj za varno življenje in da bo tudi v prihodnje ohranil položaj v katerem živi, po tem lahko dela motivirano, dobro in predvsem dolgo. V Petrolu se trudimo, da bi se uspeh družbe izrazil tudi na zaposlenih, ker je v veliki meri od zaposlenih tudi odvisen.
 

Nasprotje dostojnega dela je prekarno delo. Kako razumete ta termin? Kaj je lastnost prekarnih oblik dela?

Odgovor na vprašanje ste deloma nakazali že sami. Če ljudje nimajo gotovosti na profesionalni, socialni in ekonomski ravni, po tem je delo prekarno. Pride do stiske, ki se lahko odrazi na zdravju, ali na odnosih z najbližjimi. Kar negativno vpliva tako na posameznika kot tudi na družbo. Zato se mi s to vrsto dela ne srečujemo. Outsorcing opravljamo predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na informacijske sisteme. Gre pa tu za svobodnjaštvo, ne za prekarnost.
 

Kako prekarne zaposlitve vplivajo na kakovost in na uspeh podjetij, ki zaposlujejo na ta način?

Prekarne zaposlitve negativno vplivajo tako na kakovost pogojev, v katerih zaposleni delajo, kot tudi na kakovost dela. Obstajajo pa znotraj gospodarstva področja, kjer je za to sorazmerno veliko prostora. Sam poznam podjetja, ki svojo proizvodnjo selijo v najbolj odročne dele Kitajske in Indije. Kar pomeni, da jim ni dovolj le selitev iz enega konca sveta na drugega, ampak želijo biti edini delodajalci na velikem področju. Kar jim omogoča, da ceno dela temu ustrezno spuščajo. Petrol je zaradi svoje razvojne strategije, pa tudi zaradi dejavnosti, ki jo opravlja, po sami definiciji druge vrste podjetja. Temeljimo na stiku s kupcem, kar pomeni, da bi brez motiviranih in prijaznih prodajalcev, ki so zadovoljni s svojim delom, zelo upadla tako dobiček kot poslovnih uspeh.

V čem se bo Petrol leta 2030 razlikoval od Petrola leta 2020?

Ostati želimo največji in najmočnejši ponudnik energentov. O tem, da bomo iz prodaje naftnih derivatov prešli na prodajo električne energije, sva govorila na samem začetku. Pri energetski prenovi zgradb želimo v prihodnje imeti pomembnejši del tudi znotraj industrije. Evropska unija na tem področju pripravlja posebne spodbude, s katerimi bo pomagala državam. In tu želimo sodelovati aktivneje, kot smo sodelovali do sedaj. Do leta 2030 pa računam tudi, da bomo do pomembnega koraka naprej prišli pri sami prodaji oziroma nakupu energije. Trenutno so bencinske črpalke še vedno nujne, v prihodnje pa bomo lahko avto napolnili od doma in električno energijo plačali iz osebnega telefona. Servisi, kjer je mogoče dobiti bencin, električno energijo ali plin, bodo postali manj pomembni.
 

Kako bo 4. industrijska revolucija vplivala na delovna mesta v Petrolu? Kako bo vpliva na število zaposlenih, kako na kvaliteto delovnih mest in kako na zahteve, ki jih bodo morali zaposleni izpolniti?

Cilj Petrola je rast. Tako rast števila področij, ki jih pokrivamo, kot tudi rast obsega poslovanja. Zato računamo, da se bo število zaposlenih v prihodnosti povečevalo. Odločeni pa smo, da se bo v skladu s tem razvijala tudi kvaliteta delovnih mest. Že sedaj imamo visoke standarde, v prihodnje pa bomo imeli še višje. Naša vizija namreč kot enega ključnih deležnikov vključuje angažirane kolege. Do največje spremembe bo s 4. industrijsko revolucijo gotovo prišlo pri znanjih in kompetencah zaposlenih. Ker se bodo v naši strukturi krepila področja kot je razvoj, določena druga pa bodo manjša, bomo spodbujali razvoj znanj in kompetenc na tem področju.

---

O avtorju:

Črt Poglajen je direktor Inštituta za študije prekariata in urednik bloga Skozi oči prekariata.

V pripravi doktorske disertacije sodeluje s ključnimi raziskovalci s področja politoloških, ekonomskih, pravnih, okoljskih in tehničnih ved, trajnostnosti pa se loteva na dveh ključnih ravneh: na širši jo povezuje s poslovno uspešnostjo podjetij, na ožji pa z razvojnim prebojem znotraj slovenske elektro-energetske arene.

Inštitut za študije prekariata se ukvarja z družbeno in strokovno diskusijo na temo razvoja v pogojih zelene transformacije in s konkretnimi ukrepi za odpravo nestabilnih oblik dela, ki slabijo tako počutje zaposlenih kot poslovno uspešnost podjetij. Poleg standarda, ki ureja to področje, inštitut organizira velike dogodke, v sodelovanju s ključnimi raziskovalnimi institucijami pa pripravlja tudi strokovno in znanstveno literaturo.