Cena zastojev: milijarde evrov in nešteto živcev

Ujetniki pločevine. Tako bi lahko imenovali na tisoče ljudi, ki se v prometnih konicah po polžje premikajo vzdolž poti v službo ali iz nje. In tako bi lahko imenovali tudi vse tiste, ki se ob prazničnih vikendih sredi dolgih kolon sprašujejo, kaj bi lahko naredili drugače, da se naslednje leto ne bi že na začetku dopusta ujeli v zanko prometnih zamaškov in stresa.

Sedenje v komaj premikajočem se avtomobilu sredi razgrete pločevine je poseben preizkus živcev, pod bremenom katerega občasno klonijo še tako psihično čvrsti vozniki. V trenutkih, ki se nemalokrat razvlečejo v ure, se poleg škodljivih izpustov in nesreč nedvomno povečajo tudi »emisije« kletvic. Prav v teh dneh smo pred obdobjem, ko bodo Slovenci in tujci začeli kleti zaradi zastojev na primorski in štajerski avtocesti, kjer jih bodo pri premagovanju kilometrov do obljubljenih krajev borovcev, sonca in modrih valov upočasnjevala dela na cesti, nesreče in »nesposobnost« soudeležencev v prometu.

Pixabay

Zelo visoka cena zastojev

Medtem ko bo večina ljudi ujetih v kolone počasi izgubljala upanje na hitri prihod do počitniške destinacije, se bodo najbrž le redki zavedali, kakšno gospodarsko škodo v resnici povzročajo gneča in zastoji na cestah.

Številke so šokantne. Zaradi prometnih zamaškov vsako leto izpuhti več sto milijard dolarjev svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Zastoji na nemških, francoskih, britanskih in ameriških cestah so v omenjenih državah odnesli 0,8 odstotka rasti BDP ali kar 200 milijard dolarjev, kaže raziskava londonske družbe Inrix, ki se ukvarja z analizo prometnih podatkov. Če bi enak odstotek pripisali Sloveniji, bi to pomenilo, da imamo zaradi zastojev za okoli 320 milijonov evrov nižji BDP. Na Gospodarski zbornici Slovenije so pred časom izračunali, da naj bi samo zaradi zastojev pri prevozu blaga in ljudi na leto izgubili skoraj sto milijonov evrov.

Zastoji so v zadnjih letih pogostejši, ker se promet povečuje, to pa pomeni več izrednih dogodkov, kot so nesreče.

Zastoji imajo večplastne učinke na gospodarstvo. Prvič, znižujejo produktivnost prebivalstva – ljudje, ki so na cesti, namreč niso v službi. Tudi če preživljajo »asfaltne urice« zunaj delovnega časa, so zaradi tega pogosto bolj utrujeni in zlovoljni. Drugič, gneča pomeni zamude pri transportu, kar zvišuje stroške podjetij in posledično sili k zvišanju končnih cen izdelkov, ki jih kupujejo potrošniki. Posledici sta torej oteženo poslovanje podjetij in tudi malenkost nižja potrošnja. In tretjič, dolge kolone avtomobilov pomenijo večjo verjetnost okvare vozil, pri tem pa precej povečujejo porabo goriva in s tem količine škodljivih izpustov v ozračje. Negativne učinke tega v zadnjih letih blaži večja uporaba električnih in hibridnih vozil ter vozil s funkcijo samodejnega ugašanja in prižiganja motorja.

Kljub temu so v družbi Inrix prepričani, da se bodo stroški zaradi zastojev v prihodnje še povečevali, predvsem zato, ker razvoj infrastrukture zaostaja za rastjo uporabe avtomobilov. Če se bodo trendi nadaljevali, naj bi imele prej omenjene štiri države zaradi prometne gneče že leta 2030 kar 300 milijard dolarjev nižji BDP. Evropska komisija ocenjuje, da bomo Evropejci samo zaradi čakanja v kolonah leta 2025 izgubili 207,9 milijarde evrov.

Ceste na robu zmogljivosti

Podobne trende je mogoče razbrati tudi iz statistike slovenskih cest, kjer se sicer daleč največ uporabljajo hitre ceste in avtoceste. Na manjših državnih cestah, ki pomenijo 78 odstotkov omrežja (5127 kilometrov), je le dobra tretjina prometa, na 811 kilometrih glavnih cest okoli 17 odstotkov, vozniki pa po 611 kilometrih hitrih cest in avtocest opravijo že skoraj polovico vseh voženj.

Tako ne vzbuja začudenja podatek, da se je število avtomobilov, ki v enem dnevu prevozijo določen odsek avtoceste, v dobrih desetih letih marsikje povečalo za več kot polovico. Med Logatcem in Uncem, ki je eden najprometnejših odsekov na primorskem kraku avtoceste, se je po podatkih Družbe za avtoceste (Dars) lani peljalo povprečno 57 odstotkov avtomobilov več kot leta 2005. Skupaj skoraj 50.000 na dan – več kot eno vozilo na vsaki dve sekundi.

Med Domžalami in Šentjakobom na štajerskem kraku, se vsak dan pelje že skoraj 55.000 avtomobilov. To pomeni 48-odstotno povečanje v dobrem desetletju. Nič drugačni niso trendi na področju transporta. Število tovornih vozil, težjih od sedmih ton, se je na relaciji Lljubljana–Brezovica samo v enem letu povečalo za 8,6 odstotka na 6950 vozil.

Pixabay

Več pločevine, več nesreč, več zastojev

Dejstvo je, da smo Slovenci obsedeni z avtomobili. Registriranih je že skoraj 1,1 milijona, več kot en na dva prebivalca. Po stopnji motorizacije leta 2015 se uvrščamo na deveto mesto med evropskimi državami, kažejo podatki Eurostata. Po izdatkih povprečnega gospodinjstva za osebno mobilnost smo sploh na prvem mestu med vsemi članicami EU. Enako velja za številnost tranzitnega prometa – tako pri osebnih kot pri tovornih vozilih.

»Če na cestah opazujemo avtomobile s slovensko registracijo, vidimo, da je v devetih od desetih samo voznik,« opozarjajo v Darsu in dodajajo, da je kolateralna škoda tega udobja tudi gost promet. »Zastoji so v zadnjih letih pogostejši, ker se promet povečuje, to pa pomeni tudi več izrednih dogodkov, kot so, denimo, nesreče,« so pojasnili iz Darsa. Nesreče so glavni vzrok za zelo dolge zastoje. Septembra lani, ko so se med Uncem in Brezovico zgodile štiri prometne nesreče, se je zastoj po štirih urah povečal že na 30 kilometrov. Mesec prej je nesreča pred počivališčem Ravbarkomanda v smeri Primorske povzročila kolono do Vrhnike – zastoj je bil dolg 20 kilometrov.

Število avtomobilov, ki v enem dnevu prevozijo določen odsek avtoceste, se je v dobrih desetih letih marsikje povečalo za več kot polovico.

Vzroki za zastoje so pogosto tudi manj tragični. Na primer dela na cesti, za katere se zdi, da se dogajajo vselej ob najbolj nepravem času vrhunca turistične sezone. V Darsu so pojasnili, da so krpanje vozišč na primorski avtocesti med Ljubljano in Koprom, da bi se izognili glavni sezoni, končali maja, zastoji zaradi del na štajerski avtocesti pa naj bi bili dolgi največ dva do tri kilometre. Zakaj del niso opravili že pozimi? »Temperature pod ničlo so lahko problematične za gradnjo, predvsem z vidika kakovosti. To velja tudi za hiše,« so povedali v Darsu.

Dela na cesti so del vsakdana, vplivajo na zastoje, a precej manj kot, na primer, povečanje prometa ob praznikih. Nemci so za binkošti na začetku junija letos poročali o 500 kilometrih kolon na njihovih avtocestah. »Z vidika prometnih obremenitev so posebno problematični dnevi, ko imajo v sosednjih državah praznike. Takrat se domačim dnevnim migrantom, ki zjutraj odhajajo v službo in po opravkih, na avtocestah pridružijo množice iz sosednjih držav, namenjene večinoma na hrvaško obalo,« so razlagali v Darsu.

Sanje o šestpasovnici

Trendi so jasni, na cestah bo v prihodnje vse več prometa. Mar ne bi bilo torej vredno razmisliti o šestpasovnici? Odgovor na to vprašanje je jasen: takšnih načrtov še ni, kar kaže na kratkovidnost slovenske vlade. V Darsu se zavedajo, »da bo treba prednostno reševati najbolj obremenjene dele, to sta ljubljanski obroč z avtocestnimi vpadnicami in primorska avtocesta«. V bližnji prihodnost bo na določenih odsekih res razširjen odstavni pas, na primer med Uncem in Postojno, kar bo omogočalo vožnjo po treh pasovih med prometnimi konicami. Toda na pravo šestpasovnico bomo morali čakati še dolgo.

Državni lokacijski načrt za zdaj predvideva zgolj širitev zahodne ljubljanske obvoznice v šestpasovnico. A še to leta 2019. Širitev primorske avtoceste v polno šestpasovnico sploh še ni predvidena. Gneče na slovenskih avtocestah bodo tako stalnica še vsaj nekaj poletij.

Pixabay

Koliko stane gneča posamezno gospodinjstvo?

Ocene so zelo različne. Povprečje v ZDA je 1700 dolarjev na gospodinjstvo, v Franciji pa 2500 dolarjev, ocenjuje Inrix. Vendar so med mesti zelo velike razlike. V Los Angelesu, ki slovi po infarktnih prometnih konicah, povprečno gospodinjstvo zaradi zastojev izgubi 6000 dolarjev na leto. Prebivalci mesta angelov vsako leto preživijo v zastojih povprečno 104 ure. V Evropi se z njimi ne more kosati nihče, Moskovčani so v gneči 91 ur na leto, Londončani 73 ur in Parižani 65 ur. Ljubljana se med 627 mesti iz analize družbe Inrix uvršča na 208. mesto. Vozniki so zaradi gneče povprečno devet odstotkov dlje v avtomobilu, kar pomeni 21,2 ure na leto.