Brez vlaganj sledi propad

Podjetje je danes lahko pomemben igralec na trgu, a že jutri ga morda ne bo več. Taka usoda je doletela Nokio, ki se je prepozno odzvala na prihod pametnega telefona, megalomansko verigo videotek Blockbuster, ki jo je povozil Netflix, Kodak, ki ga je uničil razvoj pametnih telefonov in »sebkov«, ter številne druge.

V Sloveniji je bilo lani realiziranih za 893 milijonov evrov vlaganj v raziskave in razvoj.

Razmerja moči se menjajo hitreje kot kdaj prej. Pri analitski hiši McKinsey namreč ugotavljajo, da se je povprečni staž ameriške družbe v skupini 500 največjih (S&P 500) drastično skrajšal. Če je še leta 1958 dosegal približno šest desetletij, je do leta 2011 padel na vsega 18 let, torej za več kot trikrat, in se še dodatno krajša. Že do leta 2027 naj bi iz druščine največjih petsto izpadlo kar tri četrtine korporacij. Preživeli bodo »obranili« svoj položaj tudi zaradi vlaganj v raziskave in razvoj (R&R), brez katerih nikakor ne bi mogli ohranjati koraka prednosti pred konkurenco.

Slovenska podjetja se pri tem ne razlikujejo od tujih, saj se jih večina zaveda pomena vlaganj v R&R, podobno kot tudi država. Lani je bilo za raziskave in razvoj namenjenih 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda, s čimer se uvrščamo nad povprečje EU (1,95 odstotka). Toda absolutni zneski so še vedno razmeroma nizki, saj je bilo pri nas lani realiziranih le za dobrih 850 milijonov evrov tovrstnih vlaganj. Temu ustrezno govori drugačno zgodbo kazalec obsega vlaganj v R&R na prebivalca. Po podatkih Eurostata je ta lani pri nas dosegel 413,5 evra, približno 165 evrov manj od povprečja EU. Evropski vrh, kjer kraljujeta Švedska in Danska z več kot 1400 evri teh vlaganj na prebivalca, je medtem tako rekoč neulovljiv.

Preboji so povezani z velikanskimi vlaganji

Del razloga za to lahko poiščemo v dejstvu, da pri nas ni veliko globalnih korporacij, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj. Premalo je tudi domačih gospodarskih nosilcev, ki lahko zberejo zadostno količino kapitala za dražja vlaganja v razvoj.

Mali gospodarski subjekti ne zmorejo vložili niti milijona evrov v tvegan projekt, čeprav je to v bistvu majhna investicija, nemški velikan Bosch pa po drugi strani opravi več stomilijonskih investicij na leto, opozarja eden od sogovornikov iz industrije in dodaja: »Več sredstev pomeni več možnosti za uspeh.« A tudi tu se ne izide vedno. Bosch je na primer odpisal dve milijardi evrov ob neuspelem poskusu vstopa na trg solarne energije. Toda ključno je, da si to lahko privošči.

V Sloveniji ni tega potenciala, zato je treba toliko bolj previdno izbirati, kam vlagati. Slovenija mora spodbuditi vlaganja v tiste proizvode in storitve, ki nam bodo v prihodnosti zagotavljali navzočnost na ciljnih trgih, poudarja poznavalec razmer. Ključna področja bi morala biti farmacija, energetika, avtomobilska industrija in nišna IT-tehnologija.

Znotraj teh panog je treba osvetliti niše in skoznje poiskati tiste produkte in storitve, ki jih je vredno oziroma nujno podpreti. Toda tu pridemo do enega izmed absurdov naše ureditve – izredno strogih meril pri odobritvi davčnih olajšav, ki naj bi bile usmerjene predvsem v prispevek k znanju, dodani vrednosti in delovnim mestom. »Malodane bi morala biti vsa tovrstna vlaganja prebojna in bi morala omogočiti razvoj tehnologije, ki je v svetu še ni. Pričakovati to je iluzorno,« opozarja naš sogovornik.

Lek: Zaradi visokih stroškov dela izgubljamo investicije

Majhnost v povezavi s poslovnim okoljem, ki podjetjem po eni strani ponuja roko, po drugi pa jim še vedno vrže kakšno poleno pod noge, je vse prej kot dobitna kombinacija za preboj na področju raziskav in razvoja.

»Kot del globalne farmacevtske družbe opažamo predvsem velik razkorak s primerljivimi državami pri obdavčitvi dohodkov zaposlenih,« poudarjajo v Leku, ki je del farmacevtske skupine Novartis s sedežem v Švici. To zna biti težavno zlasti pri bolje plačanih delovnih mestih. Posameznik, ki prejema za dve tretjini višjo bruto plačo od povprečja – v Sloveniji bi septembra to zneslo 2602,4 evra (povprečje 1558,3 evra) – je moral v Švici državi lani odriniti le 26,8 odstotka bruto dohodka, v Sloveniji pa je ta delež 46,5-odstoten, kažejo podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kljub temu da slovenski zaposleni še zdaleč niso najbolj obdavčeni, višje davke na nadpovprečne plače plačujejo tako Belgijci (60,7 odstotka), Avstrijci (52,2 odstotka) kot tudi Nemci (51,2 odstotka), so pri Leku prepričani, da je obdavčitev stroškov dela pri nas previsoka.

»Danes je strošek dela v Sloveniji med najvišjimi ne le med primerljivimi državami, in ker za nove projekte in naložbe 'tekmujemo' z drugimi lokacijami v Sandozu in Novartisu, zaradi tolikšne obremenitve dela postajamo vse manj konkurenčni,« opisujejo grožnjo za privabljanje sredstev za R&R v skupini Novartis, ki za ta vlaganja nameni 9,5 milijarde dolarjev na leto. Položaj naj bi bil že tako resen, da je Lek – v raziskave in razvoj letno vloži okoli desetino prihodkov oziroma 70 milijonov evrov – začel izgubljati projekte, povezane z manj zahtevnimi tehnologijami in izdelki, ki jih lahko Novartis izvede v stroškovno učinkovitejših okoljih. Na primer v Aziji, kjer je prisoten tako v Indiji kot na Kitajskem. V Sloveniji ostaja tako »zgolj« vodilni razvojni center Sandoza, specializiran za razvoj zahtevnih tehnologij.

Davčne olajšave dajejo rezultate

Čeprav Slovenija trenutno morda ni najbolj zaželen trg za naložbe, tako tuje kot domače, ima še vedno veliko prednosti. Tuji vlagatelji cenijo znanje in delovne navade prebivalstva, prednost pomeni še vedno dobra geografska lega, prav tako razmeroma nizek davek na dohodek pravnih oseb (17 odstotkov) ter seveda olajšave pri investicijah v raziskave in razvoj.

In razmere se še izboljšujejo. Slovenija je z vnovično gospodarsko rastjo pridobila nekaj izgubljenega ugleda med morebitnimi investitorji, zaradi česar je na primer v zadnjih dveh letih privabila skoraj 1,5 milijarde evrov več tujega kapitala kot še nedolgo tega nedosegljiva konkurentka Slovaška.

Roman Šipić

Rezultate pri vlaganjih v raziskave in razvoj dajejo tudi ukrepi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer pravijo, da so subvencije in davčne olajšave izredno učinkovite, kar so potrdile temeljite analize v preteklem desetletju. Subvencije so po njihovi oceni najbolj primerne za mlada neuveljavljena podjetja, ki nimajo dobička. Če je pri slednjih malo neznank, saj sta določena tako znesek kot njihovo trajanje, pa so davčne olajšave, ki so odvisne od poslovanja podjetij in njihovih aktivnosti na področju R&R, vselej zavite v tančico »skrivnosti«. Kar seveda ne pomeni, da ni bila stoodstotna davčna olajšava za vlaganja v R&R eden najpomembnejših ukrepov na tem področju.

Stoodstotna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj je dober ukrep naše države,« menijo v Gorenju.

Gorenju, ki je v petih letih do konca preteklega leta povečalo vlaganja v R&R za tretjino, na okoli 30 milijonov evrov letno, so s tem pri plačilu davkov prihranili dobrih pet milijonov evrov (dobiček je obdavčen po 17-odstotni stopnji). »Stoodstotna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj je zagotovo dober ukrep naše države,« menijo v Gorenju in dodajajo, da so javni razpisi, ki sofinancirajo izdatke za R&R in hkrati spodbujajo sodelovanje med gospodarstvom in institucijami znanja, za velenjsko skupino zelo pomembna možnost, da lahko katero od načrtovanih aktivnosti izvede prej oziroma bolj poglobljeno. Še posebno je to pomembno pri vlaganjih v razvoj zelo inovativnih tehnologij in izdelkov, kjer so tveganja večja, a s tem tudi zaslužek.

Na tem področju ima Slovenija velik potencial, med drugim zaradi razvite razvojno-raziskovalne infrastrukture, ki povezuje številne ustanove, ki dosegajo prebojne uspehe v svetovnem merilu na tehnološko najzahtevnejših področjih. A na koncu je pomembno tudi, da podjetja poslujejo s pozitivnim denarnim tokom in seveda dobičkom. Vlaganja, ki tega ne zagotavljajo, nimajo smisla oziroma bodo kmalu povzročila, da ne bo več sredstev za nova vlaganja in novo iskanje tehnoloških prebojev.