Bavčar na sodišču, madež z menedžerjev pa spran

Poklic menedžerja je zelo zahteven, poudarja Aleksander Zalaznik, predsednik uprave Danfossa Trata, ki so ga pred dnevi že drugič izvolili za predsednika združenja Manager. A so ta poklic po njegovi oceni novinarji žal prikazali na način, da so zgodbe 30 menedžerjev, ki so bili slabi oziroma so v nekem trenutku izrabili družbene in politične razmere, preslikali na večino in temna senca je padla na vse. »Kdo bo podjetje peljal naprej, če ne menedžer? Kdo je odgovoren za to, da imajo zaposleni plače? Vse je odvisno od človeka na vrhu podjetja. In menedžer, ki je v sedanjih razmerah sposoben doseči, da podjetje raste in ustvarja dobiček, je zagotovo pri svojem delu dober,« poudarja Zalaznik.

Navaja številke o gibanju BDP, ki zadnja tri leta raste, poganja pa ga predvsem izvoz in v zadnjem času tudi, čeprav v manjšem deležu, domača poraba, prav tako brezposelnost, ki je upadla s 14,5 na 7,9 odstotka. Razlogov za kritike po Zalaznikovem mnenju ni, se je pa ob presoji vodenja podjetij treba zavedati, da so uprave od lastnikov dobile predvsem eno nalogo, rast dobička.

Pexels

Blato, ki so ga na poklic menedžerja nametali pred leti ob spremembi generacij in menjavah na vrhovih – Igor Bavčar je recimo leta 2002 v Istrabenzu zamenjal Janka Kosmino, direktorja te koprske družbe od leta 1974, ali pa Boško Šrot, ki je na vrhu Pivovarne Laško po 24 letih nasledil Toneta Turnška – je tako po Zalaznikovem mnenju sprano. Mimogrede, ravno ta teden so višji sodniki obravnavali Bavčarjevo pritožbo na sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Istrabenz, ki ga je obsodilo na večletno zaporno kazen.

Pexels

Povprečen slovenski menedžer je star 47 let. Starostnih ekstremov v obe strani je malo. V našem gospodarstvu je pustilo pečat kar nekaj izjemnih direktorjev, prava legenda našega menedžmenta pa je Aleš Mižigoj, ki pri 88 opravlja funkcijo svetovalca sedanji predsednice uprave Medexa, ki je sicer njegova hči, poleg tega je član nadzornega sveta. Podjetje, ki ga je vodil kar štirideset let, je vedno poslovalo z dobičkom. Ob prevzemu je Mižigoj Medex rešil pred stečajem in ga popeljal do položaja največjega prodajalca medu in drugih čebeljih izdelkov nekdanje SFRJ. Temu starostnemu ekstremu v menedžerskih vrstah na drugi strani stojijo nasproti direktorji, mlajši od 35 let. Teh je sicer med vsemi menedžerji manj kot desetina, zanje pa je med drugim značilno, da se jim bolj mudi, ugotavlja Mižigoj. Mladi se mu zdijo neučakani, ne zavedajo se dovolj, da se je treba dokazati, prehitro se zaletijo, zato propadejo, prehitro si po njegovem želijo priti do dobrih plač.

Slovenci smo narod, izrazito usmerjen v produktivnost in rezultate. To se kaže tudi pri ravnanju naših vodilnih v gospodarstvu.

Slovenci smo narod, izrazito usmerjen v produktivnost in rezultate. To se kaže tudi pri ravnanju naših vodilnih v gospodarstvu. Ženske so na vodilnih mestih bolj karizmatične in imajo večjo čustveno inteligenco kot moški, jih je pa med menedžerji številčno precej manj. Statusni simboli v tradicionalnem smislu za nobenega menedžerja niso primarni motiv delovanja. Digitalizacija je v hitro spreminjajočem se svetu morda bližje mlajšim, njenega pomena pa se mora seveda zavedati vsak dober vodja, ne glede na starost.

Raziskava, ki sta jo opravila kadrovska svetovalna družba Profiles International Slovenija in MQ, revija združenja Manager, je pokazala, da kar zadeva karizmatično vedenje, dejansko obstajajo razlike med mlajšimi in starejšimi vodji. Starejši imajo bolj razvite komunikacijske veščine. Natančneje, bolj učinkovito obdelujejo in posredujejo informacije. Učinkovita komunikacija je ključna spretnost, ki povečuje karizmatični vpliv vodje. Starejši vodje so v povprečju nekoliko bolj karizmatični in so bili v raziskavi bolje ocenjeni tudi na področju delegiranja odgovornosti. To pomeni, da dobro ocenijo sposobnosti, znanja in veščine sodelavcev in jim v skladu s tem ne dajejo samo nalog, ampak jim z dodelitvijo odgovornosti postavljajo izzive in ustvarjajo priložnosti za osebni in karierni razvoj. Boljše ocene so prejeli še na lestvici prevzema akcije, kar pomeni, da z dejanji ne odlašajo, ampak pravočasno prevzamejo pobudo, ko je to potrebno.

Po drugi strani pa se mlajši vodje bolj zavzemajo za timsko delo in sodelovanje. Sodelavci prepoznavajo, da bolj prispevajo k timskemu uspehu. Bolj so pripravljeni poslušati druge ter upoštevati njihove predloge in želje. S slednjim ima težave večina starejših vodij. Poslušati sodelavca pomeni, da priznamo njegovo pomembnost in vrednost. Poleg tega je pri mlajših vodjih bolj izrazita težnja k osebnemu razvoju.

47 let je star povprečen slovenski menedžer.

Zanimivo je, da mladi menedžerji sveta okoli sebe ne dojemajo tako, kot je pokazala omenjena raziskava. Tako Gorazd Lampič, prejemnik priznanja za mladega menedžerja ter soustanovitelj in direktor podjetja za pogonske tehnologije Elaphe, svojih kolegov ne deli po starosti. »Po moji oceni igra starost le posredno vlogo. Različni stili vodenja so bolj posledica osebnih izkušenj in okoliščin, ki so vplivale na menedžerjev razvoj, ter odprtosti za nova znanja,« je prepričan Lampič.

Vsekakor pa ni dvoma, da se je način vodenja skozi desetletja spremenil. Tako kot se je družba preobrazila iz industrijske v informacijsko, so se z novimi tehnologijami preoblikovala delovna mesta, ki zahtevajo višje izobražene kadre, s tem pa so nastali drugačni slogi vodenja. V izrazito konkurenčnem okolju, kjer podjetja potrebujejo inovacije, prebojne ideje in vlada boj za talente, se je moral prilagoditi tudi menedžment. V preteklosti je bil ta predvsem avtoritativen s poudarjeno kontrolo in centralnim odločanjem, opisuje Bojana Korošec, svetovalka za upravljanje delovnega časa in optimizacijo kadrovskih procesov. Dobri menedžerij starejše generacije so se po njenih besedah znali prilagoditi spremembam časa in s tem popravili svoj slog vodenja, mlajši pa so v takem okolju že zrasli.

Pexels

Različne generacije, različne vrednote

Različne generacije pomenijo tudi različne vrednostne sisteme. Vsem so gotovo skupne vrednote, vezane na uspešnost poslovanja, meni Mariana Karla Rebernik, dolgoletna uspešna direktorica Atotecha, podjetja s področja kemijske industrije, in letošnja dobitnica gospodarskega oskarja oziroma nagrade GZS. »Gre na primer za odnos do okolja, enako, ne glede na starost, jim pomenijo dober poslovni rezultat, skrben nadzor stroškov in nenazadnje spoštovanje kupca po načelu 'kupec je kralj',« našteva. Po drugi strani pa različne generacije po njenem povsem drugače dojemajo svoje zaposlene. »Nisem prepričana, da novim generacijam menedžerjev kaj dosti pomenijo zaposleni. K temu, da so do njih pozorni, jih bolj kot ne sili predvsem zakonodaja,« je kritična Rebernikova.

Mižigoj pri skoraj devetdesetih prisega na poštenost, odgovornost in odločnost, ki pomaga tudi reči ne, če kaj ne gre. Dober menedžer ima visoka etična načela in empatijo, občutek do soljudi, je prepričan starosta slovenskih menedžerjev.

Nisem prepričana, da novim generacijam menedžerjev kaj dosti pomenijo zaposleni. K temu, da so do njih pozorni, jih bolj kot ne sili predvsem zakonodaja.

Cvetana Rijavec je v aktivnem poklicnem obdobju soustvarjala kultne slovenske blagovne znamke v podjetjih Fructal, Lek Kozmetika in Ljubljanske mlekarne. Vsa tri so zdaj v tuji lasti. Kaj po njenem mnenju trenutno primanjkuje v našem poslovnem svetu? Slovenske lastnine, poudarja. Njen stari oče je bil kmet in zanje se točno ve: če si gospodar na svoji zemlji oziroma njen lastnik, so vsi drugi tam začasno in so odvisni od tebe. »Če hočeš politično samostojnost in življenje oblikovati po svoji meri, moraš biti ekonomsko samostojen,« je prepričana Rijavčeva.

Mladim se bolj mudi

Prav gotovo je ena najpogostejših razlik med starejšimi in mlajšimi vodji težnja k hitremu napredku mladih. Medtem ko starejši bolj cenijo tradicijo, dolgoletni trud in zvestobo podjetju, sta za mlade bolj pomembni možnost hitrega napredka in nagrada za trud, ki jo prejmejo neposredno po uspešno opravljenem delu. Posledično je varnost zaposlitve nižje na lestvici vrednot mladih v primerjavi s starejšimi, kar se kaže tudi v vodstvenem kadru, našteva Lara Delić iz kadrovske svetovalne družbe Profiles International Slovenija.

Mladi so bolj dovzetni za nove priložnosti, kar vključuje menjavo delodajalca, medtem ko so starejši po ugotovitvah njihove raziskave v povprečju bolj pripadni podjetju. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da mladi niso zavzeti. Dokler bodo v podjetju, bodo delali morda celo bolj zagnano od starejših sodelavcev. 

Anketa: So profesorji uporabni ali neuporabni nadzorniki?

Marsikdo je že slišal oceno, da profesorji niso dobri nadzorniki slovenskih podjetij in bank. Teorija izza predavateljskega pulta naj ne bi bila uporabna v realnem svetu in za sprejemanje nadzorniških odločitev. Naša mini anketa med menedžerji pa je pokazala, da so teoretiki pravzaprav zelo zaželeni nadzorniki in nanje še zdaleč ne gledajo kot na »teoretske škodljivce«. Naj jih omenimo le nekaj: Igor Masten je nadzoroval NLB, Maks Tajnikar Adrio Airways, Matej Lahovnik pa Mercator.  

• Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata

Sem striktno proti stereotipom in stavek, da profesorji niso dobri za nadzorne svete, je zame povsem zgrešen. Verjamem v Gaussovo krivuljo, in če imamo v nadzornih svetih deset profesorjev, so po tej krivulji štirje zelo dobri, dva sta slaba in dva pa izvrstna. Vse je odvisno od pravilne izbire. Če je profesor pravilno izbran in lahko dopolnjuje nadzorni svet v točkah, ki jih je po mnenju lastnika treba okrepiti, je to dobro.

• Mariana Karla Rebernik, Atotech

Nekateri profesorji veliko delajo pri projektih, ki so zastavljeni in izvedeni skupaj z gospodarstvom – profesorji s takšnimi referencami so v nadzornih svetih dobrodošli. Na situacijo namreč gledajo z drugega zornega kota kot sami gospodarstveniki. Spet pa je pomembno, v katerih nadzornih svetih sodelujejo, kakšne so njihove reference, kakšna je njihova vloga v nadzornem svetu in koliko so se pripravljeni poglobiti v vizijo in strategijo podjetja.

• Bojana Korošec, svetovalka

Diverzifikacija v nadzornih svetih je vsekakor dobrodošla, vendar je treba poskrbeti za uravnoteženje teorije in prakse. Sposoben profesor, ki zna prisluhniti praksi, lahko s svojim poznavanjem sodobnih pristopov in metodologij prispeva k boljšemu reševanju izzivov. Predvsem je treba poskrbeti, da v nadzornih svetih ne sedijo ljudje, ki so bili v preteklosti del slabih poslovnih praks oziroma se s svojim delom niso izkazali.

• Goraz Lampič, mladi menedžer

Če gre za znanstveno in strokovno dobro podkovane profesorje s pravimi vrednotami in etično držo, potem je to ne glede na njihovo morebitno pomanjkanje poslovnih izkušenj vsekakor zelo pozitiven korak. Seveda pa se morajo teh dejstev zavedati vsi člani nadzornih svetov in drugih teles. Svojo trditev bi kar podkrepil s tole pobudo: če kakšnega profesorja s področij fizike, elektrotehnike, računalništva, strojništva ali ekonomije zanima sodelovanje v podjetju Elaphe, bomo o tem z veseljem razmislili.