Avtomatizirana skladišča močno zvišala norme delavce; poškodbe se vrstijo

Zaradi robotov, ki jih uporabljajo v Amazonovih skladiščih, naj bi, kot je razvidno iz internih dokumentov, nastalo več nesreč pri delu kot sicer.
Fotografija: Skladišče Amazona v Franciji. September 29, 2020. REUTERS/Pascal Rossignol
Odpri galerijo
Skladišče Amazona v Franciji. September 29, 2020. REUTERS/Pascal Rossignol

V zadnjih letih smo priča izjemnemu napredku tehnologije. Povečuje se tudi raba umetne inteligence na vseh področjih človekovega delovanja. Raba robotov v delovnem procesu naj bi zaposlene razbremenila opravljanja rutinskih del. Ti bi se tako lahko v večji meri posvetili kompleksnejšim, miselnim izzivom, kar naj bi privedlo do bolj zadovoljujočega delovnega okolja.

Ker so rutinska dela tudi izvor številnih nesreč pri delu, naj bi avtomatizacija skladišč reševala tudi ta problem. Tako naj bi se v delovnem okolju, kjer je večji del opravil prepuščen strojem, bistveno zmanjšalo število nesreč in poškodb pri delu. Vendar pa se ta teza v Amazonovem primeru glede na interna poročila ni potrdila, ravno nasprotno, poroča Reveal, ki se je dokopal do internih dokumentov podjetja.

Zaradi preveč učinkovitih robotov se je povečalo število gibov, ki jih morajo zaposleni opraviti


Roboti, ki jih pri delu uporabljajo v Amazonovih skladiščih, so se izkazali za tako učinkovite, da se je število ponavljajočih gibov, ki jih morajo zaposleni pri tem opraviti, bistveno povečalo. Portal Reveal navaja primer iz zapisa v dokumentih: zaposleni, ki so zadolženi za dvigovanje in skeniranje artiklov, morajo v zdajšnjem stanju poskenirati 400 izdelkov na uro. Ko robotov še ni bilo, so na uro obdelali zgolj 100 izdelkov. Tako se je delovno okolje v Amazonovih skladiščih iz vidika varstva pri delu poslabšalo, ne izboljšalo. Od kar so prisotni roboti, se je število nesreč in poškodb na delu povečalo.


Kljub upoštevanju varnostnih priporočil se stanje ni izboljšalo


Zaposleni, ki so zadolženi za dvigovanje in skeniranje artiklov, morajo v zdajšnjem stanju poskenirati 400 izdelkov na uro. Ko robotov še ni bilo, so na uro obdelali zgolj 100 izdelkov. REUTERS/Pascal Rossignol
Zaposleni, ki so zadolženi za dvigovanje in skeniranje artiklov, morajo v zdajšnjem stanju poskenirati 400 izdelkov na uro. Ko robotov še ni bilo, so na uro obdelali zgolj 100 izdelkov. REUTERS/Pascal Rossignol
Amazon je z namenom zmanjšanja poškodb na delu upošteval varnostna priporočila in napotke. Zato je delavcem v skladišču odredil dodatne odmore. Hkrati je poskrbel, da se zaposleni, ki opravljajo rutinska dela, tekom delovnega časa menjajo in opravljajo raznovrstna dela. Vseeno se število nesreč pri delu ni zmanjšalo.


V letu 2019 kar 7,7 resnejših poškodb na 100 zaposlenih


Interno poročilo je pokazalo na precej veliko število nesreč pri delu v podjetju Amazon; celo v primerjavi z drugimi podjetji, ki delujejo v podobni panogi. V letu 2019 je prišlo do 14.000 hujših nesreč pri delu oziroma 7,7 resnejših poškodb pri delu na 100 zaposlenih. Če podatek primerjamo z letom 2016, vidimo, da je v letu 2019 nastalo kar 33 odstotkov več poškodb kot v letu 2016.

Vidimo lahko, da se moramo pri vpeljevanju robotov in strojev v delovni proces še veliko naučiti. Avtomatizacija seveda lahko privede do pozitivnih rezultatov na različnih področjih človekovega delovanja, vendar pa je treba delovni proces temu ustrezno prilagoditi.
 

Več iz rubrike

ikonomija

Velike ambicije EU po zeleni in digitalni preobrazbi

Von der Leynova je že prejšnji teden predstavila načrt financiranja digitalizacije, Slovenija pa lahko med predsedovanjem krepi zaupanje v digitalne tehnologije.

ikonomija

Najstnice z inovativno aplikacijo za ljudi z demenco do prestižne nagrade

Tri najstnice z Irske so zasnovale aplikacijo Memory Haven za ljudi z demenco. Zanjo so prejele nagrado na prestižnem tehnološkem tekmovanju.

ikonomija

Huawei ogorčen nad ravnanjem slovenske vlade

Kitajski tehnološki velikan Huawei je nad novico, da naj bi ga slovenska vlada označila za dobavitelja z visokim tveganjem, presenečen in razočaran.

ikonomija

Kam nas vodi najmlajša generacija?

Raziskava, ki so jo izvedli pri Zebra IQ, je dala boljši vpogled v to, kdo so predstavniki generacije Z; kaj jim je v življenju pomembno in česa ne marajo.

Komentarji: